Po zakonu bodo lastniki podjetij lahko zaposlenim izplačali 33 odstotkov dobička poslovnega leta, doslej je bil delež omejen na 20 odstotkov. Povišal se bo tudi zgornji limit izplačil, in sicer z 10 na 20 odstotkov bruto mase plač.

Uvedena bo tudi takojšnja 100-odstotna davčna olajšava za razdeljene zneske. Po dosedanji ureditvi je bilo v prvem letu mogoče uveljaviti le 70-odstotno znižanje osnove, do 100 odstotkov pa šele po treh letih.

Zakon določa tri sheme nagrajevanja zaposlenih: denarno shemo (izplačilo v denarju), družbeniško shemo (izplačilo v deležih) in delniško shemo (izplačilo v delnicah). Novo je, da bo za vse tri veljala cedularna obdavčitev, kar pomeni, da se izplačila ne bodo štela v osnovo za odmero dohodnine in ne bodo obremenjena s prispevki.

O načinu delitve dobička se bodo zaposleni in podjetje dogovorili s pogodbo, ki bo morala veljati za vse delavce in nikogar ne bo smela izključevati. Obvezna registracija pogodbe se odpravlja, podjetje jo bo moralo le predložiti gospodarskemu ministrstvu.

Davčne ugodnosti – 100-odstotna olajšava za podjetja in 25-odstotna obdavčitev prejemkov zaposlenih za deleže in delnice oziroma 30-odstotna za izplačila v denarju – bodo veljale le v podjetjih, ki bodo zagotavljala ustrezno rast plač.

Podjetje, ki bo želelo uveljavljati davčne ugodnosti, bo moralo izplačevati plače nad povprečno plačo v zasebnem sektorju ter zagotavljati rast plač v višini najmanj 70 odstotkov rasti povprečne plače v panogi. Če bodo plače presegale 120 odstotkov povprečne plače v zasebnem sektorju, bo zadostovala rast v višini inflacije. V prehodnem obdobju dveh let bo zadoščalo 50 odstotkov zahtevane rasti.

Novi zakon bo nadomestil zakon iz leta 2008, ki se po navedbah ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ni izkazal kot privlačna oblika vključevanja zaposlenih v delitev dobička. Trenutno je v sheme vključenih le 0,07 odstotka vseh zaposlenih.

Poslanka Svobode Andreja Kert je ocenila, da gre za velik uspeh. Po njenih besedah lahko Slovenija svoj gospodarski potencial uresniči le, če so podjetja uspešna in če del dobička delijo tudi z zaposlenimi.

"Delo in znanje zaposlenih sta temelj rasti, dobičkonosnosti podjetja kot tudi večje konkurenčnosti, zato je ključno, da se priznanje ne izraža le v besedah, ampak tudi v ustreznem nagrajevanju," je dejala in poudarila, da si v Svobodi želijo široke uveljavitve zakona.

"Ustvarili smo privlačne pogoje tako za podjetja, ki se odločajo za to, da del dobička razdelijo zaposlenim, kot tudi za ugodno in posebno davčno obravnavo takšnih prejemkov zaposlenih," je v izjavi za medije v DZ poudaril državni sekretar Matevž Frangež.

Dodal je, da so v zakon vgradili varovalke, da se rast plač ne bi prelivala v davčno ugodnejšo obravnavo dobička. Po njegovem mnenju zakon simbolno izenačuje pomen dela in kapitala pri ustvarjanju nove vrednosti. Izrazil je željo, da bi podjetja in delavci ta instrument v prihodnje uporabljali bistveno širše, saj ga vidi kot ključno orodje za povečanje dodane vrednosti gospodarstva.