Moški naj bi ženo omamil, zaradi česar je postala nezavestna, jo nato posiljeval in vse snemal, posnetke pa delil prek spletnih platform z eksplicitno vsebino. O njegovi krivdi bo odločalo deželno sodišče v Aachnu, kjer se je sojenje zaključilo, razsodba pa je napovedana za danes.

Primer močno spominja na francoski škandal, v katerem je Dominique Pelicot več let drogiral svojo ženo Gisele, jo posiljeval in jo ponujal v posilstvo tudi neznancem, vse skupaj pa snemal. Pelicot je bil obsojen na 20 let zapora, skupaj z njim pa še 49 drugih moških, kar je v Franciji sprožilo množične proteste in širšo razpravo o nasilju nad ženskami.

Nemški primer je po navedbah aktivistov prvi takšen, ki je prišel pred sodišče. Preiskovalni novinarji so sicer že lani razkrili podoben primer iz Hamburga, kjer naj bi moški 14 let drogiral in posiljeval ženo ter posnetke delil na spletu, a do obtožnice ni nikoli prišlo, saj je osumljenec leta 2024 umrl.

Primer iz Aachna je dodatno razkril resne pomanjkljivosti nemške zakonodaje. Aktivisti opozarjajo, da je v Nemčiji spolno soglasje še vedno opredeljeno po načelu "ne pomeni ne", kar pomeni, da zadrogirane ali nezavestne žrtve težko dokažejo, da soglasja niso dale.

Ob tem opozarjajo tudi, da je posedovanje posnetkov posilstev v Nemčiji trenutno zakonito, kar po njihovem mnenju omogoča širjenje in normalizacijo spolnega nasilja. Zavzemajo se za spremembo zakonodaje, ki bi uvedla standard "ja pomeni ja" ter kazensko sankcionirala posedovanje in širjenje posnetkov spolnih zlorab.

Podobna opozorila prihajajo tudi iz Francije, kjer poslanka Sandrine Josso meni, da zakoni ne sledijo realnosti digitalnega sveta. Sama je leta 2023 prijavila, da naj bi jo na zabavi zadrogiral nekdanji senator, ki obtožbe zanika, sojenje pa se bo začelo januarja.

Po njenih besedah spletne platforme in klepetalnice delujejo kot "spletna univerza nasilja", kjer si storilci izmenjujejo nasvete, izpopolnjujejo metode in drug drugega spodbujajo. Tudi v obravnavanih primerih so po navedbah tožilstva storilci uporabljali brezplačne aplikacije za sporočanje, prek katerih so se povezovali in delili posnetke zlorab.

Nemške aktivistke upajo, da bo današnja razsodba prelomna, saj bi lahko razbila občutek nekaznovanosti, ki so ga imeli storilci, ter odprla pot spremembam zakonodaje in večji zaščiti žrtev spolnega nasilja.