Hrvaški trgovci morajo od sredine maja pri določenih kategorijah izdelkov poleg aktualne cene objavljati tudi t. i. sidrno ceno, ki je za izdelek veljala 2. maja. Vsak dan morajo posodabljati tudi cene določenih kategorij izdelkov na spletu, objavljati pa jih morajo v digitalni obliki, primerni za avtomatsko obdelavo in primerjave.

Ukrepa vlade veljata za maloprodajne trgovce (supermarketi, hipermarketi, diskonti in prodajalne tipa cash&carry), na katere odpade 72 odstotkov prometa v panogi, a predstavljajo le petino vseh prodajnih mest. Nanašata se na kategorije hrane, pijače, kozmetičnih izdelkov ter izdelkov za osebno higieno in gospodinjstvo, ki skupaj predstavljajo 30,6 odstotka potrošniške košarice.

Ukrepa bosta bo po ocenah vlade pokazala, kaj se dogaja s cenami, v torek pa je bila že objavljena tudi prva obsežna analiza. Opravili so jo na Ekonomskem inštitutu Zagreb in rezultate objavili na spletni strani inštituta.

Avtorja Marina Tkalec in Ivan Žilić sta za raziskavo analizirala 8,18 milijona cen za 116.419 izdelkov iz 776 fizičnih prodajaln 11 maloprodajnih verig (Konzum, Lidl, Plodine, Spar, Kaufland, Eurospin, Studenac, Tommy, KTC, NTL, Metro). Analiza je zajela 182 od 556 enot lokalne samouprave, v katerih živi 76,6 odstotka prebivalstva.

Za najdražje županije so se izkazale zadrska, dubrovniško-neretvanska in istrska, ki so za 7,9, 7,4 oz. 5,8 odstotka dražje od najcenejše in obenem referenčne sisaško-moslavške županije. Med najcenejšimi sta poleg slednje koprivniško-križevska (+0,8 odstotka) in požeško-slavonska županija (+1,7 odstotka), med najdražjimi pa še šibeniško-kninska (+5,7 odstotka) in splitsko-dalmatinska županija (+5,1 odstotka) ter mesto Zagreb (+5 odstotkov).

Med občinami oz. mesti so se za najdražje izkazali turistični kraji na jadranski obali. Seznam najdražjih 15 sestavljajo Sali, Starigrad, Vis, Šestanovac, Okrug, Vir, Privlaka, Vrsar, Tkon, Gornji Kneginec, Vela Luka, Hvar, Vrsi, Stari Grad in Tisno.

Velika odstopanja so tudi pri cenah posameznih izdelkov. To sta avtorja raziskave prikazala na primeru cene kilogramskega pakiranja kefirja znamke Vindija, ki je bil na voljo v 738 fizičnih prodajalnah, in litrske steklenice coca-cole zero. Za omenjeni kefir sta zabeležila 11 različnih cen - od 2,09 do 3,19 evra, za coca-colo zero pa 13 različnih cen - od 1,40 do 1,85 evra.

Analiza Ekonomskega inštituta Zagreb temelji na podatkih s 15. maja ter ne vključuje akcij, sezonskih popustov in cen iz manjših trgovin, ki predstavljajo okoli 80 odstotkov vseh prodajnih mest. To omejuje možnost splošnih zaključkov, vendar pa rezultati potrjujejo, da se cene istih izdelkov razlikujejo ne le med regijami, temveč tudi znotraj iste županije in med različnimi trgovinami iste maloprodajne verige, še navajata avtorja.