Umetna sladila se že dolgo uporabljajo kot pomoč pri uravnavanju telesne teže, nadzoru krvnega sladkorja in preprečevanju kariesa. Najdemo jih v številnih izdelkih brez sladkorja ali z oznako "dietno", na primer v gaziranih pijačah, nizkokaloričnih sladicah, jogurtih, prigrizkih, mlečnih napitkih in sladkarijah. Pogosto so prisotna tudi v namiznih sladilih.

Brazilski raziskovalci so v novi študiji ugotovili, da so aspartam, saharin, acesulfam K, eritritol, ksilitol in sorbitol povezani z opaznim upadom spomina, jezikovnih sposobnosti in miselnih funkcij. Kako natančno ta sladila vplivajo na možgane, znanstveniki še raziskujejo, vendar pretekle študije kažejo, da lahko povzročajo strjevanje krvi in vnetja v možganih.

V raziskavo je bilo vključenih 12.772 brazilskih javnih uslužbencev iz šestih večjih mest, s povprečno starostjo 52 let. Vsi so sodelovali v longitudinalni študiji zdravja odraslih (ELSA-Brasil), ki se je začela leta 2008.

Na začetku so udeleženci izpolnili podrobne vprašalnike o prehrani v zadnjem letu, kar je raziskovalcem omogočilo oceno dnevnega vnosa umetnih sladil. V naslednjih osmih letih so trikrat opravili kognitivne teste, med drugim spominjanje besed in naštevanje besed na določeno začetnico.

Glede na količino zaužitih sladil so jih razdelili v tri skupine: nizko (20 mg na dan), srednjo (66 mg na dan) in visoko (191 mg na dan). Rezultati so pokazali, da so se znaki upada možganskih sposobnosti pojavili tudi pri najmanjšem vnosu, torej pri manj kot enem paketku umetnega sladila na dan, vendar so bili ti precej blažji kot pri skupinah z zmernim in visokim vnosom.

Raziskava je pokazala, da so imeli ljudje, ki so zaužili največ umetnih sladil, možgane, ki so se postarali približno 1,6 leta hitreje kot pri tistih, ki so jih uživali najmanj. Skupina z največjim vnosom je zaužila okoli 190 do 200 miligramov na dan, kar ustreza eni pločevinki dietne kole.

Učinek je bil najizrazitejši pri ljudeh s sladkorno boleznijo, vendar so ga zaznali tudi pri tistih brez nje. Opazili so ga predvsem pri osebah, mlajših od 60 let, med starejšimi pa večjih sprememb niso ugotovili.

Na splošno je raziskava pokazala, da je bilo vsakodnevno uživanje omenjenih umetnih sladil – tudi v manjših količinah – povezano s hitrejšim upadom kognitivnih sposobnosti kot ob občasni ali nikakršni uporabi.

Preučili tudi tagatozo, naravno sladilo, ki ga najdemo v nekaterih sadežih in mlečnih izdelkih, ter ugotovili, da kot edino ni bilo povezano s slabšanjem zdravja možganov, piše Daily Mail.