Obstaja razlog, zakaj je tako imenovani "vonj starih ljudi" tako prepoznaven, pa nima nobene zveze s slabo higieno. Gre za biološki proces, ki se s staranjem telesa stopnjuje. Vonj pogosto opisujejo kot mešanico zatohlosti, kartona, kleti, mokrih listov, kovinskega pridiha in celo zapadlih konzerv. Strokovnjaki pojasnjujejo, da ga povzroča spojina 2-nonenal, ki nastane kot stranski produkt oksidacije maščob na površini kože.

Leslie Kenny, ustanoviteljica podjetja Oxford Healthspan in certificirana Bulletproof coach, je za New York Post pojasnila: "Vonj starih ljudi nastane zaradi lipidne peroksidacije na koži. Gre pravzaprav za loj, ki je zarjavel." S staranjem koža proizvaja manj antioksidantov, celična obnova se upočasni, zato se vonj kopiči in obstane. "Gre za proces rjavenja celotnega telesa," je dodala Kenny. Lipidna oksidacija nastane zaradi razgradnje omega-7 maščobnih kislin na površini kože, pomanjkanje antioksidantov pa pripomore k nastanku 2-nonenala.

Vonja se ne da odstraniti s pogostejšim tuširanjem ali parfumom. "Parfum se le usede na vonj in ustvari zatohlo kombinacijo," opozarja Kenny. Ker se celice ne obnavljajo dovolj hitro, neprijeten vonj vztraja. Po njenih besedah se ga je mogoče lotiti le od znotraj, predvsem s prehrano. Pri tem imajo posebno vlogo gobe, ki vsebujejo ergotionin in spermidin – dve snovi, ki upočasnjujeta staranje, ščitita pred boleznimi in zmanjšujeta neprijeten vonj.

Ergotionin je močan antioksidant s protivnetnimi učinki, ki preprečuje lipidno peroksidacijo, še preden se razvije neprijeten vonj. Raziskave kažejo, da lahko prehrana, bogata z gobami, celo prepolovi tveganje za kognitivni upad. Spermidin pa spodbuja avtofagijo, proces v telesu, ki odstranjuje poškodovane celične dele in omogoča nastanek novih celic. Ta obnova je bistvena za upočasnjevanje staranja, ohranjanje učinkovite presnove in preprečevanje zatohlega vonja. Kenny zato gobe opisuje kot "popolno živilo za boj proti temu vonju". Najbolj koristne so šitake in ostrigarji, saj vsebujejo največ teh hranil.

Koristi gob pa se tu ne končajo. Raziskave kažejo, da lahko tudi izboljšajo inzulinsko občutljivost, krepijo kosti, znižujejo krvni tlak in zmanjšujejo tveganje za nekatere vrste raka, med drugim raka prostate in dojke. Na Japonskem in Kitajskem izvlečke gob že dolgo uporabljajo kot dopolnilo pri zdravljenju raka, saj so bogate z vitaminom D, ki je poglaviten za delovanje imunskega sistema. Tudi raziskava Univerze McGill v Kanadi je pokazala, da lahko beta-glukan, glavna sestavina gob, ščiti pljuča med gripo. Poleg tega uživanje gob povezujejo z manjšim tveganjem za demenco in počasnejšim napredovanjem raka.

Kenny svetuje, da z vključevanjem gob v prehrano začnemo zgodaj, zlasti v obdobju hormonskih sprememb, kot sta perimenopavza in menopavza. A nikoli ni prepozno – gobe lahko pomagajo tudi kasneje, saj spermidin pospešuje celično obnovo.