Pomorska blokada pomeni, da bi lahko Italija v primeru grožnje nacionalni varnosti ladjam z migranti začasno prepovedala vplutje v svoje teritorialne vode. Vlada bo lahko tak ukrep med drugim odredila v primeru konkretne nevarnosti terorizma, izjemnega migracijskega pritiska, mednarodnih zdravstvenih kriz ali drugih velikih mednarodnih dogodkov, poročajo italijanski mediji.

Pomorska blokada naj bi najprej veljala 30 dni, nato pa bi jo bilo mogoče podaljšati za nadaljnjih 30 dni, skupno do največ šest mesecev. Migrante z ladij, ki bi jih ustavili v Sredozemlju, bi lahko v času blokade prepeljali v tretje države, s katerimi je Italija sklenila sporazume, na primer v Albanijo.

Nova zakonodaja uvaja tudi pospešen postopek za izgon migrantov, ki so opredeljeni kot nevarni. Mednje spadajo prebežniki, ki sodelujejo v uporih v centrih za izgon, grozijo javnim uradnikom ali storijo kazniva dejanja proti osebam ali lastnini. Za združevanje družin migrantov bodo v prihodnje prav tako veljale omejitve.

Vlada je danes podprla tudi zakonodajni predlog, s katerim bo Italija v svojo zakonodajo prenesla leta 2024 sprejeti evropski pakt o migracijah in azilu, ki se bo začel uporabljati letos poleti. V središču pakta je t. i. obvezna solidarnost med članicami. Nova zakonodaja bo prav tako omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU in s tem predvidoma hitrejšo obravnavo prošenj za azil in - v primeru zavrnitve - pospešeno vračanje v države izvora.

Evropski parlament je ravno v torek potrdil oblikovanje evropskega seznama varnih držav izvora in decembrski dogovor s Svetom EU o konceptu varne tretje države, s čimer bo tudi celotna unija zaostrila svojo migracijsko politiko.