Arheološka dela ob vznožju griča Sermin pri Kopru so potekala od leta 2020. Arheologi so raziskave izvajali v dveh fazah. Strokovnjaki podjetja Arhej so sedaj uspešno zaključili raziskavo zadnje tretjine vpadnice. Vodja izkopavanj Ana Plestenjak je poudarila, da njihova trasa zajema jugovzhodno in jugozahodno vznožje hriba. Strokovnjaki so na celotnem območju zabeležili ostanke stalne poselitve od mlajše kamene dobe naprej.

Izkopavanja na ozkem pasu ob gradbišču nove ceste so pokazala predvsem veliko prisotnost gospodarske infrastrukture. "Najzgodnejša poselitev hriba na našem segmentu sega v čas bronaste in železne dobe," je navedla Plestenjak. Stvari je nato močno spremenil prihod rimskega imperija v drugem stoletju pred našim štetjem. Prebivalci so takrat začeli intenzivno urejati krajino. Raziskovalci so med najdbami iz prvega stoletja izpostavili predvsem ostanke kar šestih cest. Prometnice so vodile v različne dele hriba. "Šlo je za ceste preproste gradnje s kamnitim nasutjem, posutim z drobnim peskom," je pojasnila vodja del. Najdaljši odsek je skupaj meril okoli 400 metrov.

Delavci so poleg cest odkrili tudi jarke za odvodnjavanje in razne rimske škarpe. Na trasi je ležala tudi delno že raziskana rimska vila in nekaj grobov iz obdobja med prvim in petim stoletjem. Na zahodnem delu trase so arheologi zabeležili resnično izjemno odkritje. Delavci so med kopanjem globoko pod današnjo morsko gladino našli več kot 2000 let staro strugo reke Rižane. Reka namreč v preteklosti ni tekla po današnji strugi. "Rižana je v prazgodovini oblivala Sermin tako na vzhodni kot zahodni strani in hrib je bil pravzaprav otok," je razložila Plestenjak. Rimljani so po prihodu na to območje poskušali strugo močno regulirati in so ob brežino nasuli ogromno kamenja.

Izkopavanja so na nekaterih mestih segala izjemno globoko. Najnižje točke so ležale kar dva metra in pol pod današnjo morsko gladino. "Sama rimska obala je verjetno ležala okoli dva metra nižje v primerjavi z današnjo situacijo," je dejala. Delavci kljub globini niso imeli neposrednega stika z morjem, a sta jim močvirnat teren in podtalnica kljub temu močno oteževala delo. Strokovnjaki so ob izkopavanjih našli veliko ostankov keramičnih posod, strešnikov in raznih bronastih predmetov iz rimskega časa. Delavci so vse najdene predmete sproti predajali v hrambo in preučevanje Pokrajinskem muzeju Koper.