Tako imenovana delavska koalicija, ki združuje več sindikatov, meni, da so pogajanja z ministrom za delo Luko Mescem prinesla premalo. Kot je dejal David Švarc, glavni sekretar Sindikata poklicnih gasilcev, od ministra niso prejeli nobenih vsebinskih prilagoditev. Dodal je, da vlada ni upoštevala nobene njihove bistvene zahteve, medtem ko tudi koalicijski poslanci niso pokazali pripravljenosti, da bi umaknili najbolj sporne člene reforme.

Med glavnimi kritikami reforme so zvišanje starostne meje za upokojitev s 60 na 62 let oziroma s 56 na 67 let za določene skupine, podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s 34 na 35 let ter ohranitev bistveno nižje prispevne stopnje za delodajalce v primerjavi z delavci.

Mesec vztraja, da gre za kakovostno in nujno reformo. Izpostavlja zvišanje odmernega odstotka iz 63 na 70, kar bi po njegovih besedah pomenilo približno deset odstotkov višje začetne pokojnine v primerjavi z zdajšnjimi, če bodo ljudje pripravljeni delati nekoliko dlje.

Kritiki pa opozarjajo, da bo zaradi sprememb pri usklajevanju pokojnin že čez 35 let kar 80 odstotkov vseh pokojnin nižjih od minimalne plače. Mesec odgovarja, da reforma vsebuje tudi ukrepe za zaščito najranljivejših – pokojnine za invalide in kmete naj bi se že prihodnje leto zvišale do 20 odstotkov. Vlada ob tem napoveduje tudi izplačilo božičnic ter izboljšan dostop do varstvenega dodatka, ki naj bi preprečeval revščino med starejšimi.

Podporo reformi so sicer aprila izrazili tako predstavniki delodajalcev kot tudi sindikalne centrale. A znotraj teh central so zdaj nekatere članice do zakona kritične. Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pojasnjuje, da se je njihova zveza zavezala, da ne bo sodelovala pri nobenih referendumskih aktivnostih, saj so podpisali socialni dogovor.

Zorko ob tem dodaja, da zakon zdaj ni več v rokah socialnih partnerjev, ampak v rokah vlade in poslancev državnega zbora. A če bo do referenduma res prišlo, bo končna odločitev pripadla ljudem.

Po potrditvi zakona v državnem zboru bodo nasprotniki reforme morali najprej zbrati 2.500 podpisov za začetek postopka, nato pa še najmanj 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma.