Kot so danes zapisali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, kljub omenjenim težavam ne obstaja potreba po oblikovanju jasnejših smernic oziroma podrobnejši regulaciji tega področja.

Glede dogajanja na I. Osnovni šoli (OŠ) Žalec, kjer so vabilo za roditeljski sestanek poslali tudi v albanščini, so na ministrstvu izpostavili, da vzgojno-izobraževalno delo na tej šoli poteka v slovenskem jeziku. Ocenili so tudi, da s prevodom vabila na roditeljski sestanek za učenca, katerega materni jezik je albanski, ki ga ni mogoče šteti za del vzgojno-izobraževalnega procesa v smislu pouka in ostalih dejavnosti, namenjenih učencem, šola ni kršila določb zakona. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja namreč določa, da je učni jezik slovenščina, razen na območjih, kjer živita madžarska in italijanska narodna skupnost. Natančnih namenov uporabe sredstev informiranja pa zakonodaja ne pripisuje, so navedli na ministrstvu.

Dodali so tudi, da so osnovne šole zavezane k spoštovanju načela inkluzivnosti ter zagotavljanju enakih možnosti za vse učence. Hkrati si prizadevajo za kakovostno izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Uspešna komunikacija s starši in učinkovito podajanje povratnih informacij o delu šole ter napredku učencev pa sta ključnega pomena za uspešno osnovnošolsko izobraževanje, menijo na ministrstvu.

Prvo vabilo samo v slovenščini, odziv slab

Po navedbah ministrstva je I. OŠ Žalec, kjer 19 odstotkov učencev prihaja iz družin, katerih materni jezik ni slovenščina, dodatno vabilo na roditeljski sestanek poslala tudi v albanščini, saj je med učenci priseljencev največ otrok albanskega porekla, in sicer 13,5 odstotka. Prvo vabilo prevoda v albanščino ni vsebovalo, odziv na sestanek pa je bil majhen. Zato je šola pripravila dodatna pisna vabila na ponovni sestanek, tokrat z dodanim prevodom v albanščino. Ta so bila razdeljena zgolj učencem albanskega porekla, katerih starši se prvega sestanka niso udeležili, so pojasnili.

Dejali so, da poleg polovične zaposlitve osebe za poučevanje slovenščine za učence, katerih materni jezik ni slovenščina, ki jo financira ministrstvo, na I. OŠ Žalec deluje še dodatni zaposleni učitelj slovenščine, ki ga financira Občina Žalec in nudi pomoč pri učenju slovenščine za učence, katerih materni jezik prav tako ni slovenski.

Omenjena šola po oceni ministrstva torej ustrezno skrbi za učenje slovenskega jezika za učence, katerih materni jezik ni slovenščina, in jim s tem omogoča lažjo ter hitrejšo integracijo v družbo.

Ravnateljica I. OŠ Žalec Andreja Špajzer je za STA povedala, da so uvodne roditeljske sestanke za vse starše sklicali septembra. Vabila vsem staršem so bila poslana preko eAsistenta in so bila napisana v slovenskem jeziku.

Dodaten roditeljski sestanek

Ker so opazili, da se veliko staršev priseljencev ni udeležilo uvodnih roditeljskih sestankov, kjer je ravnateljica podala pomembne informacije glede zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja v tekočem šolskem letu, so za starše učencev priseljencev, ki ne govorijo slovensko in prihajajo iz albansko govorečega okolja, organizirali dodaten roditeljski sestanek, ki je bil pred tednom dni, je dejala Špajzer. Po njenih besedah je bilo vabilo namenjeno izključno albansko govorečim staršem. Na šoli nimajo zaposlene prevajalke v albanski jezik in jo za izvedbo roditeljskega sestanka za starše priseljencev iz albansko govorečega okolja uradno najamejo.

Komunikacija s starši otrok priseljencev je ključna

Špajzer je dejala, da je na šoli veliko tudi učencev priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki jim vsi zaposleni pomagajo s prevajanjem v angleški in hrvaški jezik. Izpostavila je tudi, da roditeljske sestanke za starše učencev priseljencev organizirajo že vrsto let, saj je komunikacija s starši otrok priseljencev pomembna za uspešno vključevanje otrok v novo učno okolje.

Staršem pojasnijo njihovo vlogo z vidika sodelovanja med šolo in starši. Starše otrok priseljencev so informirali tudi o tečajih slovenščine za odrasle, ki se izvajajo na ravni lokalne skupnosti, in nudenju učne pomoči. Šolska obvestila I. OŠ Žalec so po navedbah ravnateljice zapisana v slovenskem jeziku, k obvestilu pa je dodan informativni prevod v albanski jezik izključno za lažje razumevanje vsebine.

NSi zahteva razpravo o hitrejši integraciji tujcev

V NSi zahtevajo skupno sejo parlamentarnih odborov za izobraževanje in za notranje zadeve o hitrejši integraciji tujcev. Po besedah poslanca Aleksandra Rebrška v stranki že dalj časa opažajo, da slovenski jezik v javnem prostoru nadomeščajo drugi tuji jeziki, tudi v uradnih postopkih, kar ocenjujejo kot "enostavno nedopustno in tudi nezakonito".

V NSi na nujni seji odbora za izobraževanje, znanost in mladino ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pričakujejo tako razpravo in predloge rešitev na področju preseljevanja kot tudi zakonodajne ukrepe, ki bodo spodbudili in motivirali tujce za vključevanje v slovensko družbo.

Po njihovi oceni namreč skrbi, da v javnem prostoru slovenščino nadomeščajo drugi jeziki, sodu pa je izbilo dno, da se tudi uradni postopki izvajajo v tujih jezikih, je na današnji novinarski konferenci razloge za sklic nujne seje predstavil poslanec NSi Reberšek.

"Moramo se zavedati, da je slovenski jezik temelj naše suverenosti in naše državnosti, in če bomo slovenščino začeli opuščati in nadomeščati z drugimi jeziki, smo le še korak stran od razgradnje naše države," je dejal.

Obenem je izpostavil tudi nedavni primer na eni izmed žalskih osnovnih šol, na kateri so starši vabilo na roditeljski sestanek prejeli tudi v albanščini. Po navedbah Rebrška pa to ni osamljen primer.

"Opuščanje slovenskega jezika in pretirano prilagajanje drugim kulturam kaže na spodletelo priseljensko politiko in tudi spodletelo integracijo. Primer iz osnovne šole v Žalcu kaže predvsem na odsotnost sistemskih ukrepov tam, kjer je okolje najbolj občutljivo - v izobraževalnem procesu," je poudaril Reberšek, Kot je dodal, pa razume, da so se učiteljice in ravnateljica poskušale "znajti na svoj način", a je bil ta po njegovi oceni napačen.

Spomnil je, da so ravnatelji nekaterih šol na Jesenicah, v Žalcu, Kranju in Celju že pred časom na odboru DZ za izobraževanje zahtevali sistemske rešitve, kako postopati v primeru, da sta v razredu prisotna vsaj dva tuja govoreča otroka. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje po njegovih navedbah do danes ni našlo nobenih rešitev, saj trdijo, da ni potrebe po sistemskih ukrepih.