Dr. Peter Vidmar, dekan FPP UL in Gašpar Gašpar Mišič

Spomnimo, župani obalnih občin so odločitev Gašparja Gašparja Mišiča, da reši in odkupi ladjo LAHO, označili za zgodovinski korak pri ohranjanju nacionalne pomorske dediščine. Zavezali so se zagotoviti tudi prostor za njeno trajno umestitev v slovensko morje. Mestna občina Koper je nato prevzela vodenje celotnega postopka za postavitev ladje v koprski mandrač ter za izvedbo konservatorskih in restavratorskih posegov.

Kako večjo ladjo pripeljati v majhen mandrač?

Po preverjenih informacijah je 3. decembra na MOK potekal sestanek med Mišičem in še nekaterimi deležniki. Na njem so iskali pot do zakonitega priveza ladje in natančno razdelali korake pri njeni preureditvi v muzejsko ladjo. 

Trenutno veljavni odlok o pristaniščih MOK govori, da v mandraču ni dovoljeno privezati plovila daljšega od 20 metrov, Laho pa meri kar 36,20 metra. Zato je bil na sestanku sprejet dogovor, da se odlok spremeni – in to hitro. Predlog sprememb naj bi bil pripravljen že pred naslednjo sejo občinskega sveta, kar omogoča, da bi ladjo umestili ob južni del carinskega pomola Koper jug.

Za izdelavo strokovno študije porabili vsega pet dni

Za privez takega plovila Uprava RS za pomorstvo (URSP) zahteva obvezno maritimno študijo – dokument, ki celovito analizira tehnične in varnostne pogoje ter vplive na promet in okolje. Na sestanku so se zato po naših informacijah po telefonu posvetovali z dr. Petrom Vidmarjem, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani (FPP UL), ki je obljubil, da bo študija izdelana v enem tednu.

Kot je razvidno iz javno objavljene miritimne študije za privezna mesta ob carinskem pomolu Koper jug, ki je datirana na 8. december, je bil ta strokovno analiziran dokument na 48 straneh, ki bo eden ključnih argumentov pri nadaljnjih odločitvah pristojnih institucij, narejen v petih dneh.

Rezultati študije: Vse je izvedljivo, brez večjih težav

Maritimna študija, kot je predstavljena, ugotavlja, da je umestitev ladje Laho ob južnem delu carinskega pomola tehnično in varnostno izvedljiva. Obstoječe globine naj bi zagotavljale zadostno varnost pri privezu, vplivi vetra in valovanja pa ne bi ogrožali niti stabilnosti ladje niti varnosti sosednjih plovil. Predlagan sistem betonskih blokov, mooringov in sinkerjev naj bi omogočal varen privez tudi v najzahtevnejših vremenskih razmerah.

Študija poudarja tudi, da ladja ne bo bistveno vplivala na plovne poti, manjšim plovilom pa naj bi omogočala nemoteno manevriranje v mandraču. Ob spremembi pravnih podlag naj bi tako postavitev Laha v koprski mandrač postala izvedljiva, strokovno utemeljena ter kulturno-turistično izjemno dragocena.

Enotedenski izziv za Fakulteto za pomorstvo in promet

Smo se pa zvezi z izdelavo maritimne študije z vprašanji obrnili na dr. Petra Vidmarja, dekana Fakultete za pomorstvo in promet, ki je pri študiji naveden kot odgovorni nosilec projekta.

Kot je pojasnil dr. Vidmar, je bilo vse sproženo po neposrednem stiku z Gašparjem Gašparjem Mišičem. "Lahko povem, da sem bil kontaktiran s strani g. Mišiča, ki me je vprašal, ali lahko na FPP izdelamo potrebno maritimno študijo za ureditev priveza ladje Laho v koprskem komunalnem pristanišču. Ker mi je bilo pojasnjeno, da so procesni roki za sprejem potrebnih občinskih in drugih aktov zelo kratki, sem prevzel obveznost, da bo študija izdelana v enem tednu," je pojasnil in dodal, da je bila zadnja verzija študije naročniku predana v torek, 9. decembra.

Vidmar: "Običajno so roki za takšne študije daljši"

Vprašanje, kako je bilo mogoče tako zahtevno študijo, ki po obsegu in zahtevnosti ustreza zakonskim zahtevam, izdelati v vsega petih dneh, je povedal, da so se v izdelavo študije vključili trije sodelavci FPP, ki so intenzivno delali v nadaljnjih dnevih in nočeh, da so uspeli študijo zaključiti v roku: "Maritimna študija je sicer omejena le na privezna mesta na južnem delu carinskega pomola, kjer naj bi bil vezan Laho. Na FPP imamo z izdelavo podobnih študij večletne izkušnje, kar nam je mnogo olajšalo in pohitrilo delo."

Ob tem je Vidmar opozoril, da tako kratek rok ni običajen: "Običajno so roki daljši, predvsem zato, ker študije zajemajo večje območje za analizo. Roki so običajno od enega do treh mesecev." Prav tako so bile po njegovih besedah vse analize opravljene izključno znotraj Fakultete za pomorstvo in promet.

Vidmar meni, da je študija ustrezna in skladna z zahtevami stroke ter soglasodajalcev

Pri pripravi študije so po njegovih besedah izvedli celovit pregled območja in ključne analize. "Kot rečeno, so pri izdelavi sodelovali trije raziskovalci FPP, kjer je bilo ugotovljeno obstoječe stanje na južnem delu carinskega pomola, analizirani so bili vremenski in hidrološki pojavi na območju ter na osnovi teh izračunane sile na plovila na priveznih mestih ter izdelan načrt priveza ladje Laho. Na osnovi teh analiz je izdelana ureditev priveznih mest ter analiziran vpliv nove ureditve na plovno pot v mandrač," je pojasnil Vidmar.

Vprašali smo ga tudi, ali tako kratek rok lahko vpliva na kakovost študije. "Menim, da je študija ustrezna in skladna z zahtevami stroke ter soglasodajalcev. Lahko zagotovim, da v koliko bi ocenil, da študija ni ustrezna, je v imenu FPP ne bi predal naročniku," je zatrdil.

Naročnik študije je bila zasebna družba Adriatic Safari – muzejska dejavnost d.o.o. O ceni izvedbe pa je Vidmar pojasnil: "Ker gre za naročilo zasebnega podjetja, menim, da je bolj korektno to vprašati naročnika. Kar se tiče izdelovalcev in FPP lahko povem, da je bila postavljena cena, ki pokriva režijske stroške fakultete, izvajalci pa smo se honorarju odrekli."

Za primerjavo, kot je pojasnil Vidmar, so običajne cene podobnih maritimnih študij odvisne od obsega dela in potrebne opreme: "Kot vsaka študija so cene odvisne od obsega delavnih ur, potrebne opreme, terenskih meritev, ipd. Lahko povem, kar je javni podatek, in sicer da je obračunska ura za delo na projektu med 30 in 35 eur/ura."