Kraški rob, nekoč pogosto spregledan del slovenske Istre, danes postaja simbol uspešnega sodelovanja med državo in lokalno skupnostjo. Območje, kjer se stikajo naravne lepote, bogata kulturna dediščina in pristno življenje podeželja, se prebuja v prostor novih priložnosti. Tu se prepletajo turizem, šport, podjetništvo in trajnostni razvoj – vse tisto, kar daje Istri njen značaj in moč. Razvoj Kraškega roba je tudi ena od zavez, ki si jo je Gibanje Svoboda Koper zapisalo v svoj volilni program, in se danes z vztrajnim delom svetnikov, v sodelovanju z občinsko upravo in krajevnimi skupnostmi, postopno uresničuje. Sledijo zavezi, da si prizadevajo za razvoj tega območja v ravnovesju med naravo, ljudmi in novimi gospodarskimi priložnostmi. Rezultat tega sodelovanja so konkretni projekti, kot je Center za obiskovalce Kraški rob v Gabrovici pri Črnem Kalu, ki dokazuje, da lahko vizija, znanje in povezovanje spremenijo nekoč zapostavljeno območje v sodobno, živo in ponosno regijo.
KRAŠKI ROB: Ko imata država in lokalna skupnost skupno vizijo, nastane sinergija, ki izboljšuje življenje ljudi (FOTO)
Slovenija
Otvoritve novega Centra za obiskovalce Kraški rob so se udeležili Matjaž Čok (občinski svetnik Gibanja Svoboda in predsednik KS Škofije), Tamara Kozlovič (poslanka Državnega zbora), Pavel Frank (predsednik KS Črni Kal), Mateja Hrvatin Kozlovič (vodja lokalnega odbora, občinska svetnica Gibanja Svobode in podžupanja MO Koper) in Jan Muženič (občinski svetnik Gibanja Svobode).
Kraški rob danes piše novo poglavje svojega razvoja. Območje, ki ga zaznamujejo izjemna narava, bogata kulturna dediščina in pristno življenje podeželja, postaja vse bolj prepoznano kot prostor priložnosti. Tu se srečujejo šport, turizem in podjetnost domačinov, ki s skupnimi močmi gradijo zgodbo o sodelovanju in napredku.
Pomemben del te zgodbe je Center za obiskovalce Kraški rob v Gabrovici pri Črnem Kalu, odprt oktobra 2024. Nastal je ob trasi Drugega tira in dokazuje, da lahko veliki infrastrukturni projekti ustvarjajo nove priložnosti za ljudi in okolje. Projekt, ki ga je vodila Mestna občina Koper ob podpori državnih in evropskih sredstev, so sofinancirali tudi SŽ-Infrastruktura, 2TDK in Luka Koper. Skupna vrednost naložbe znaša približno 600.000 evrov, od tega 350.000 evrov nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Center za obiskovalce je postal novo središče Kraškega roba – prostor, kjer se srečujejo domačini, ponudniki in obiskovalci. Tu se razvija trajnostni turizem, krepi lokalno podjetništvo in ustvarjajo dogodki, kot so Vikendi na robu, ki prinašajo življenje in energijo v manj znane dele Istre.
Mateja Hrvatin Kozlovič
Podžupanja in vodja lokalnega odbora Gibanja Svoboda Koper Mateja Hrvatin Kozlovič je ob odprtju poudarila: "Kraški rob je zeleno srce naše skupnosti. Naše naravne danosti moramo razvijati odgovorno in premišljeno – kot prostor novih turističnih, športnih in poslovnih priložnosti, ki ohranjajo podeželje živo in krepijo lokalno identiteto."
Ko sodelovanje prinaša rezultate
Eden najpomembnejših premikov, ki povezuje državo in lokalno raven, je projekt Drugega tira Divača–Koper. Po zaslugi vseh istrskih poslancev, med njimi Tamare Kozlovič in Roberta Janeva, je Državni zbor novembra 2024 sprejel pravno podlago, da se bo po dokončanju dvotirne proge obstoječa železniška trasa spremenila v kolesarsko pot.
Poslanka mag. Tamara Kozlovič je ob tem poudarila: "Veseli me, da so bila večletna prizadevanja domačinov končno uslišana. Kot njihova poslanka sem ponosna, da sem jim lahko pomagala, da se njihov glas sliši tudi v Ljubljani."
Nova kolesarska pot bo povezala vasi, zmanjšala prometno obremenjenost in ustvarila eno najlepših tras v tem delu Evrope, s čimer bo Kraškemu robu in vsej Istri dodala novo vrednost.
Skupna vizija za prihodnost
Kraški rob, Drugi tir in številni novi projekti v Kopru, Izoli, Piranu in Ankaranu dokazujejo, da Istra ne čaka več na razvoj, temveč ga soustvarja. To je razvoj, ki povezuje državo in lokalne skupnosti, spoštuje okolje ter vrača zaupanje med ljudmi.
Kot pravijo v Gibanju Svoboda: ko ima država vizijo in lokalna skupnost energijo, nastane sinergija, ki izboljšuje življenje ljudi.
Istra danes postaja povezana, zelena in samozavestna regija, kjer razvoj ne prihaja od zgoraj, ampak raste iz srca skupnosti.