Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o turistični taksi v občini Izola prinaša uskladitev veljavnega odloka z novelo Zakona o spodbujanju razvoja turizma. Kot je razbrati v obrazložitvi, daje zakon lokalnim skupnostim "podlago za pridobitev turistične takse tudi za obiske potnikov s potniških ladij, kot je to predpisano tudi v nekaterih drugih evropskih mestih in državah (Barcelona, Dubrovnik, Islandija, Grški otoki)."  Zakon sicer določa, da občina lahko uvede takso za ladje, ki se privežejo ali zasidrajo v njenem pristanišču ali akvatoriju, če je potnikom omogočeno izkrcanje.

Predlog odloka določa, da so zavezanci za plačilo turistične takse tudi ladjarji, katerih potniška ladja se priveže ali zasidra v pristanišču ali akvatoriju, ki služi temu pristanišču, ali zunaj območja pristanišča in je potnikom omogočeno izkrcanje v pristanišču.

V 2. členu je določena tudi višina turistične takse v dnevnem pavšalnem znesku za potnike potniške ladje, in sicer glede na število potnikov. Taksa tako znaša 200 evrov za ladje z do 200 potniki, 400 evrov za ladje od 201 do 500 potniki, 900 evrov za ladje od 501 do 1.000 potniki, 1.500 evrov za ladje od 1.001 do 2.000 potniki, 2.500 evrov za ladje od 2.001 do 3.000 potniki, pa vse do 3.200 evrov za ladje s 3.001 in več potniki.

Občina si od tega obeta nove prihodke; sprejem predlaganega odloka prinaša "povečanje priliva proračunskih sredstev iz naslova turistične takse za okvirno 20.000 evrov na leto", je zapisal v obrazložitvi župan Milan Bogatič.

Od ladjarjev bi pobirali denar, a ni jasno niti, kje bi ladje pristajale?!

Medtem pa ni jasno, kje naj bi takšne ladje sploh pristajale. Tipična križarka, na katero se nanaša predlagana taksa, zahteva globino vode vsaj 10 do 12 metrov ali več, pomol dolžine med 250 in 360 metri, zadosten manevrirni prostor, potniški terminal z mejno kontrolo in carino ter vso podporno infrastrukturo, ki je v Izoli ni.

Marina Izola sprejema plovila dolžine do približno 30 metrov, z ugrezom okoli 4 metre, izjemoma tudi nekoliko večja plovila. Občinsko pristanišče, ki ga upravlja Komunala Izola, je namenjeno predvsem ribiškim in drugim manjšim plovilom. Globine v pristanišču po javno dostopnih podatkih dosegajo približno do 5 do 7 metrov, pomoli pa so prilagojeni manjšim plovilom in ne omogočajo priveza večjih potniških ladij. Edino pristanišče v Sloveniji, ki redno sprejema križarke, je Luka Koper. 

Izola kot Barcelona?

Presenetljiva je tudi ocena 20.000 evrov dodatnih prihodkov na leto. Da bi občina dosegla tak znesek, bi moralo v Izolo pripluti na tisoče potnikov letno. Zaradi številnih dilem smo na izolsko občino naslovili več vprašanj, med drugim, kako utemeljuje uvedbo takse za križarke, če v občini ni ustrezne infrastrukture za sprejem potniških ladij, prav tako nas je zanimalo, ali morda občina v prihodnosti dejansko načrtuje razvoj prometa z velikimi potniškimi ladjami in na katerih lokacijah.

Prav tako nas zanima, na kakšnih podatkih temelji ocena 20.000 evrov dodatnega letnega priliva iz te takse in koliko prihodov ladij in potnikov ta ocena predpostavlja. Ker so v obrazložitvi odloka navedeni primeri tujih mest, kot je na primer Barcelona, smo občinsko upravo tudi vprašali, na osnovi česa občinska uprava ocenjuje, da je taka primerjava ustrezna za Izolo.

Odgovori na ta vprašanja bodo pokazali, ali gre pri predlogu odloka za formalno birokratski nesmisel brez povezave z realnostjo ali pa občina dejansko pripravlja teren za prihodnje načrte v smeri masovnega križarskega turizma.