Na posledice opozarjajo tudi predstavniki letališč. Združenje evropskih letališč ACI Europe izpostavlja, da bi lahko bila manjša regionalna letališča najbolj prizadeta, saj se po pandemiji covida-19 še vedno niso povsem opomogla – promet je še vedno približno 30 odstotkov nižji kot leta 2019. Generalni direktor ACI Europe Olivier Jankovec opozarja, da kombinacija visokih cen goriva in morebitnega zmanjšanja števila letov pomeni, da se bodo številna regionalna letališča soočila s šokom tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Za njih to predstavlja "nič manj kot eksistencialno grožnjo".

Težave bi se lahko še poglobile, če bi zaradi visokih cen energentov letalske družbe dodatno zmanjševale število povezav. Regionalna letališča so pri tem še posebej ranljiva, saj je povpraševanje na njihovih linijah bolj občutljivo na cene. Kot primer takšnega razvoja se navaja zmanjšanje obsega poletnih letov pri nemški Lufthansi, ki je prek svoje regionalne družbe CityLine odpovedala 20.000 letov, piše The Guardian.

V letalski industriji medtem vladajo mešani signali glede resnosti razmer. Vodja globalnega združenja letalskih prevoznikov IATA Willie Walsh poudarja, da trenutna kriza še ne zmanjšuje povpraševanja po letenju in da zaloge goriva ostajajo stabilne. Opozarja pa, da bi morebitno pomanjkanje goriva najprej prizadelo Azijo, nato Evropo, ter da bi lahko prišlo tudi do omejevanja porabe in odpovedi letov.

Izvršni direktor Ryanaira Michael O’Leary pravi, da je podjetje z dogovori z dobavitelji goriva ustrezno zaščiteno in ne pričakuje večjih težav. Kljub temu opozarja, da bi lahko ob dolgotrajno visokih cenah, nad približno 150 dolarjev za sod, številni evropski prevozniki zašli v finančne težave ali celo propadli. Kot posebej izpostavljena je omenil družbi Wizz Air in Air Baltic. Dodal je, da Ryanair zaradi višjih cen goriva vsak mesec beleži približno 50 milijonov dolarjev dodatnih stroškov, kritično obdobje za letalske družbe pa pričakuje jeseni, ko bodo prevozniki s šibko likvidnostjo pod velikim pritiskom.

Po drugi strani izvršni direktor Wizz Aira Jozsef Varadi meni, da pomanjkanja goriva ni pričakovati, saj visoke cene spodbujajo dobavitelje k iskanju alternativnih virov. Spomnil je, da so pred nekaj tedni obstajale napovedi, da ima Evropa zalog goriva le še za štiri tedne, vendar se to ni uresničilo. Dodal je, da bi lahko prav jesenski meseci pokazali, kako odporni so posamezni prevozniki.

Ob tem se panoga sooča tudi z dodatnimi izzivi, kot so zamude potnikov zaradi uvedbe evropskega sistema vstopa in izstopa (EES), ki zahteva zbiranje biometričnih podatkov ob prihodu na mejo. Predstavniki letališč opozarjajo, da bi to lahko dodatno otežilo razmere, in predlagajo možnost začasne prekinitve sistema v primeru daljših čakalnih vrst. Letalske družbe si prizadevajo tudi za ukrepe, ki bi jim omogočili večjo fleksibilnost, na primer sprostitev pravil glede letalskih slotov, kar bi omogočilo odpovedi letov brez tveganja izgube pravic za prihodnje termine.

V ozadju vsega ostaja negotovost zaradi geopolitičnih razmer, ki vplivajo na cene energentov in stabilnost oskrbe. Če se razmere ne bodo umirile, bi lahko kombinacija visokih stroškov, zmanjšanega povpraševanja in operativnih omejitev v prihodnjih mesecih resno prizadela evropski letalski sektor.