Mija je mojstrica prilagajanja. Ko so se zaposleni prvič soočili z njenim vztrajnim mijavkanjem pred glavnim vhodom, so se odločili za gesto prijaznosti in ji odprli vrata. A mačka je hitro pokazala nenavadno iznajdljivost in razvila svojo metodo za prihod v knjigarno: skočila je na razstavni voziček s knjigami, sprožila senzor in si odprla pot v svoj novi dom. To počne še danes, ko se po vsakodnevnem sprehodu po bližnji okolici znova vrne med "svoje" knjige.

"Zjutraj, ko začnemo z delom, pride tudi Mija, in ko zvečer zapiramo, odide tudi ona. Zato se šalimo, da je tudi ona tukaj v službi," povedo med smehom zaposleni v koprski knjgarni Dom knjige. Zgodilo se je že, da se je skrila in ostala čez noč med književnimi klasiki, pri tem pa tvegala, da sproži alarm. Na srečo se to ni zgodilo.

Sledi obhod po trgovini, nato prigrizek in zaslužen počitek v košarici, ki so ji jo pripravili v sončni izložbi. Ko se Mija ogreje, zapusti to udobje in se poda med police, včasih tudi vse do vrha, od koder ima popoln pregled nad dogajanjem. Ko si zaželi pozornosti, Mija brez obotavljanja skoči na prodajni pult.

Ko pa se v njenem kulturnem salonu pojavi pes, se samozavestno postavi za svoj teritorij in s pihanjem pokaže, kdo je tukaj glavni. Njeni lastniki, ki stanujejo v bližini, so se sprijaznili z dejstvom, da je njihova mačja ljubljenka našla svoj drugi dom med knjigami in se ne čudijo, če je cel dan ni na spregled.

Stranke so se nanjo hitro navadile. "Kje je danes Mija?" je pogosto prvo vprašanje obiskovalcev - nekateri pridejo v knjigarno samo zato, da jo pozdravijo. Stranke knjigarne pravijo, da jim Mija s svojo prisotnostjo polepša dan. Otroci jo z navdušenjem pobožajo - če jim Mija seveda to dovoli -, tudi mimoidoči turisti ne morejo mimo izložbe, ne da bi se razveselili ob pogledu na Mijo, kako kraljuje med knjigami.

V vseh teh letih je muca Mija pridobila celo ugled "svetovalke" za izbiro literature. Nekateri prisegajo, da jim je pokazala natanko tisto knjigo, ki so jo iskali. Ali gre za urbano legendo ali pa za mačjo intuicijo, ostaja skrivnost, a v Mijini tihi prisotnosti je zagotovo nekaj posebnega. 

Mija ni le mačka, ki živi v knjigarni. S svojo umirjeno navzočnostjo in nenavadno ljubeznijo do knjižnega okolja je postala prava koprska ikona. Če še nima svoje knjige, si jo zagotovo zasluži.