Osnutek novele zakona o tujcih med drugim podaljšuje obdobje za uveljavljanje pravice do združitve družine z enega na tri leta. Predvidene so tudi spremembe pri zagotavljanju tečajev slovenskega jezika. Da predlog podaljšuje obdobje za združitev družine na tri leta in spreminja financiranje jezikovnih tečajev, je razvidno tudi iz dokumentacije javne obravnave.

Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić meni, da je delavce spreminja v "čisto delovno silo", ki bo iz meseca v mesec delala za minimalno plačo, hkrati pa omejuje možnosti združevanja z družino. Po Lukićevih ocenah je "ekonomski del iste zgodbe", ki cilja na isto skupino delavcev.

Ker je tujih delavcev, zlasti v deficitarnih poklicih, potrebnih vse več, Lukić pričakuje, da bodo pomembnejšo vlogo pri njihovem zaposlovanju prevzele agencije za zagotavljanje dela delavcev uporabnikom. Z osnutkom novele se namreč črta posebna omejitev zaposlovanja tujcev pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Tujci bi bili tako lahko pri agencijah zaposleni pod splošnimi pogoji področne zakonodaje.

Če je agencij danes v Sloveniji okoli 100, se lahko po Lukićevih ocenah njihovo število ob predlaganih spremembah hitro povzpne na 600. Pričakuje tudi nastajanje izpostav agencij v teh azijskih državah. Če je zdaj za tamkajšnje državljane v Sloveniji izdanih po nekaj tisoč dovoljenj letno, bi jih bilo lahko v prihodnje po njegovi oceni nekaj deset tisoč.

Lukić ocenjuje, da bi takšen sistem podjetjem omogočil, da velik del zaposlovanja in administrativnih postopkov prepustijo agencijam. "To pomeni, da bodo podjetja v veliki večini postala uporabniki, razbremenila se bodo kadrovskih administrativnih postopkov in odgovornosti, ker bodo imela na razpolago delavce, zaposlene pri agenciji, ki bodo pri njih opravljali dela v proizvodnji, skladiščih in tako naprej. Podjetja bodo enkrat mesečno zgolj plačala račun za storitev. Ne bodo jih zanimali delovni pogoji," je napovedal.

Delavske pravice bi sicer ostale, Lukić pa opozarja na vprašanje njihovega nadzora in zmogljivosti inšpektorata za delo. "Delavcev, ki že zdaj delajo v slabih delovnih pogojih, z ekscesno količino nadur, bo samo še več, ker tega ne bo nihče nadzoroval /.../ Čez nekaj let marinbluji, bobnarji in podobni delodajalci ne bodo več skrajni primeri," je dejal.

Kritičen je tudi do predlagane uvedbe šestmesečnega obdobja zaposlitve tujca pri prvem delodajalcu, v katerem zamenjava delodajalca ne bi bila mogoča. Spomnil je, da si predstavniki delojemalcev že vrsto let prizadevajo za rešitve, ki bi zaposlenim omogočile hiter umik od slabih delodajalcev.

Lukić opozarja tudi na predlagano rahljanje posledic za delodajalce, ki kršijo predpise. Po osnutku prepoved zaposlovanja in dela tujcev pri večini prekrškov ne bi več nastopila že po prvi pravnomočni globi, temveč po dveh pravnomočno izrečenih globah v obdobju dveh let. Po trenutno veljavni ureditvi lahko pravnomočna globa glede na vrsto prekrška povzroči prepoved zaposlovanja tujcev za eno, dve ali pet let.

Osnutek novele zakona o tujcih je že prestal javno razpravo, medtem ko se pripombe na osnutek novele zakona o zaposlovanju tujcev še zbirajo do petka.