TIMSS je mednarodna raziskava, ki preučuje znanje matematike in naravoslovja učencev četrtega in osmega razreda. Slovenija je leta 2023 sodelovala v raziskavi znanja četrtošolcev, leta 2024 pa so v Sloveniji in še v osmih drugih državah ponovili preverjanje znanja s sodelovanjem istih učencev v petem razredu. V raziskavi so poleg Slovenije sodelovali še Črna gora, Gruzija, Italija, Jordanija, Južna Koreja, Kosovo, Severna Makedonija in Švedska, je povedala Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, ki je nacionalna koordinatorka raziskave TIMSS v Sloveniji.

V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda, ki predstavljajo 87-odstotni delež učencev, ki so kot četrtošolci sodelovali že v raziskavi leta 2023. V obeh letih so v raziskavi sodelovali tudi starši sodelujočih učencev, učitelji in ravnatelji. Leta 2024 je vprašalnike izpolnilo 368 razrednih učiteljev in 143 ravnateljev, starši sodelujočih učencev pa so vrnili 3595 izpolnjenih vprašalnikov, so zapisali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Za preverjanje znanja so uporabili iste preizkuse znanja, vendar so zagotovili, da posamezni učenec ni prejel v reševanje enakega nabora nalog kot predhodno leto. Preizkusi znanja so bili primerni tudi za preverjanje v petem razredu, saj je bilo uporabljenih nekaj več zahtevnejših različic naborov nalog za natančnejše merjene nekoliko višjega znanja. Izračunani dosežki učencev v petem razredu tako omogočajo neposredno primerjavo z dosežki v četrtem razredu, so zagotovili na ministrstvu.

V vseh državah so povprečni dosežki petošolcev višji od povprečnih dosežkov četrtošolcev. Primerjalno med devetimi državami je tudi v petem razredu najvišji matematični dosežek v Južni Koreji, kjer znaša 635 točk, sledi Švedska s 560 točkami, Slovenija s 555 točkami in Italija s 550 točkami.

Tudi naravoslovni dosežek je najvišji v Južni Koreji, kjer znaša 616 točk, sledi Slovenija s 563 točkami, Švedska s 561 točkami in Italija s 542 točkami.

Visoka povprečna rast dosežkov v Sloveniji se odraža v doseganju mejnikov znanja. Medtem ko je leta 2023, ko so bili v četrtem razredu, mejnik najvišjega matematičnega znanja, ki je znašal 625 točk, dosegalo 5 odstotkov učencev v Sloveniji, jih je ta mejnik v petem razredu leta 2024 doseglo 18 odstotkov. Podobno je mejnik najvišjega znanja pri naravoslovju 625 točk leta 2023 dosegalo 8 odstotkov četrtošolcev, leta 2024 pa 19 odstotkov petošolcev.

Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je v Sloveniji znižal s 40 odstotkov v četrtem razredu na 33 odstotkov v petem razredu. Petošolcev, ki približno vsak teden doživljalo nasilje, pa je 8 odstotkov, medtem ko je leta 2023 približno vsak teden doživljalo nasilje 13 odstotkov četrtošolcev.

Deleži učencev, ki se zelo radi učijo matematike in naravoslovja, so se iz četrtega v peti razred znižali za približno 10 odstotnih točk. Matematike se zelo rado uči le še 21 odstotkov petošolcev, naravoslovja pa 25 odstotkov petošolcev. Učenci z večjo naklonjenostjo do učenja imajo tako v četrtem kot v petem razredu v povprečju višje dosežke.

V Sloveniji imajo petošolci podobno kot četrtošolci relativno malo ur obveznega pouka na leto, in sicer 769 60-minutnih ur. To je sicer več kot v Južni Koreji (762 ur) in Črni gori (755 ur), vendar pa manj kot v drugih šestih državah. V Italiji jih imajo namreč kar 1086, na Švedskem pa 848.