Glede na meritve, ki jih raziskovalci morske biološke postaje na lokaciji boje Vida kontinuirano zbirajo od leta 2002, znaša pričakovana temperatura 25,7 stopinje Celzija. 18. avgusta ob 9.30 je bila izmerjena temperatura 25,1 stopinje Celzija, medtem ko je na isti dan lani 24-urna povprečna temperatura znašala 29 stopinj Celzija.

Morje je torej precej hladnejše kot lani v tem obdobju, ko je bilo nadpovprečno toplo, so navedli raziskovalci Valentina Pitacco, Ana Fortič in Martin Vodopivec.

Podobno ugotavljajo tudi v Akvariju Piran. "Hvaležni smo, da v letošnjem poletju temperatura morja ostaja v normalnih okvirjih in ni prišlo do toplotnih ekstremov, ki bi morskim organizmom povzročili še dodaten stres", je povedala strokovna vodja piranskega akvarija Manja Rogelja.

Podobno kot v hrvaški Istri, je tudi v slovenskem morju ponekod veliko rebrač, kar po besedah Rogelje ni več nobena posebnost, saj se v takem in tudi večjem številu pojavljajo že vrsto let. Kot so navedli raziskovalci morske biološke postaje, se rebrače vrste Mnemiopsis leidyi, ki se v slovenskem morju množično pojavljajo od leta 2016, običajno namnožijo proti koncu poletja. Tako je tudi letos, a nimajo podatkov, ki bi kazali, da jih je več kot prejšnja leta.

V začetku poletja je bilo v morju opaziti več kompasnih meduz kot običajno, a so zadnje zabeležili konec junija. "Zato je verjetnost, da bi kopalci srečali kompasno meduzo, zelo majhna," so povzeli.

V primeru ožiga meduze priporočajo spiranje kože z morsko vodo. "Odstranite morebitne ostanke lovk z mesta ožiga. Če pride do močnejše reakcije, poiščite pomoč pri zdravniku," svetujejo na morski biološki postaji. Ob tem pa so pojasnili, da se rebrače od klobučnjaških meduz precej razlikujejo in nimajo ožigalk ter ne opečejo.

Po navedbah piranske občine rezultati spremljanja kakovosti voda, za kar skrbi Arso, potrjujejo, da je morje v Piranu čisto in varno. Občina pa dodatno skrbi za okolje z rednim čiščenjem morskega dna v sodelovanju z zavodom YouSea ter z ozaveščevalnimi akcijami proti odmetavanju odpadkov, predvsem cigaretnih ogorkov in vlažilnih robčkov. Sodelujejo tudi z mladimi in lokalnimi društvi pri izobraževanju o pomenu čistega morja.