Nepal, ki je v veliki meri odvisen od dohodka od gorniškega turizma, je bil deležen kritik, ker dovoljuje preveč gornikom, tudi tistim povsem neizkušenim, da se povzpnejo na 8849 metrov visoki Everest.

Posledica velikega števila izdanih dovoljenj in s tem velikega števila gornikov, ki potrebujejo za vzpon na himalajskega očaka jeklenke s kisikom, so dolge vrste plezalcev, ki čakajo v vrsti na vzpon na vrh v tako imenovani coni smrti, območju pod vrhom, kjer ni dovolj kisika za dihanje in s tem preživetje.

Prav prekomerna gneča ter neizkušeni himalajski turisti so med povzročitelji smrti na gori. Leta 2023 je na pobočju Everesta umrlo najmanj 12 plezalcev, še pet jih velja za pogrešane. Nepal je tisto leto izdal 478 dovoljenj. Leta 2024 je umrlo osem plezalcev.

Po predlaganem zakonu bi lahko dovoljenje za vzpon na Everest pridobili šele, ko bi prosilec za dovoljenje dokazal, da se je že povzpel na vsaj enega sedemtisočaka v Nepalu. Prav tako bi kot zakonska obveznost obveljalo, da lahko plezalce in gornike na goro spremljajo le lokalni vodja in gorski vodnik, ki sta nepalska državljana.

Rešitev je naletela na odpor med organizatorji mednarodnih odprav. Ti so od Nepala zahtevali, naj kot pogoj za izdajo dovoljenja za Everest dovoli vzpon na kateri koli sedemtisočak, ne samo na tiste v Nepalu.

"To ne bi imelo smisla. Na ta seznam bi dodal tudi gore, visoke blizu 7000 metrov, ki se pogosto uporabljajo za pripravo, kot so Ama Dablam, Aconcagua, Denali in druge," je povedal Lukas Furtenbach iz avstrijskega podjetja Furtenbach Adventures.

Furtenbach, ki trenutno vodi odpravo na Everest, je dejal, da je treba dovoliti delo na Everestu tudi gorskim vodnikom iz drugih držav, ker ni dovolj usposobljenih nepalskih gorskih vodnikov.

Garrett Madison iz ameriške družbe Madison Mountaineering je dejal, da bi bil 6500-metrski vrh kjerkoli na svetu boljša ideja.

"V Nepalu je pretežko najti razumen vrh visok 7000 metrov in več," je dejal.