Brigadni general Thomas Lowin, namestnik načelnika generalštaba za operacije v poveljstvu kopenskih sil Nata v Izmirju, je za časopis Welt am Sonntag pojasnil, da bo obrambno območje delovalo kot nekakšno "vroče območje", ki ga mora morebitni napadalec prečkati, preden lahko napreduje. "Senzorji bodo nameščeni na tleh, v zraku, v vesolju ali kibernetskem prostoru. V realnem času bodo zbirali podatke o premikih sovražnika in uporabi orožja ter obveščali vse države Nata," je pojasnil general.

Čeprav bo sistem v veliki meri avtomatiziran, bo končna odločitev o uporabi orožja vedno v rokah ljudi, je poudaril Lowin. Pilotni elementi sistema se že preizkušajo na Poljskem in v Romuniji, celotna mreža pa naj bi bila po načrtih uvedena do konca leta 2027.

Načrt vključuje tudi okrepitev obstoječih zalog orožja, ohranitev stacioniranih enot na trenutni ravni in uporabo računalništva v oblaku ter umetne inteligence za upravljanje obrambnega sistema.

Vzpostavitev sistema je del odgovora Nata na povečano število vdorov ruskih ali neidentificiranih dronov lani jeseni v Poljski, Nemčiji, Romuniji, na Danskem in v Belgiji. Evropska komisija razmišlja tudi o lastnem 'zidu dronov', pri čemer naj bi črpala iz izkušenj Ukrajine, ki se s podobnimi napadi srečuje že več kot tri leta.

Poljski obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz je medtem napovedal podpis pogodbe za "največji sistem proti dronom v Evropi", ki bo vključeval različne vrste orožja. Podrobnosti pogodbe in strošek niso bili razkriti, odločitve pa so po mnenju ministra odgovor na "nujno operativno potrebo", piše hrvaški Index.