Fjord Dickson prej in potem

Strokovnjaki z univerze v Oxfordu so ugotovili, da je bil nenavadni potresni signal, ki so ga septembra 2023 zaznali po vsem svetu, posledica zrušenja 1.200 metrov visoke gore v odročnem grenlandskem fjordu Dickson. Ogromen plaz je sprostil okoli 25 milijonov kubičnih metrov kamenja in ledu – kar je približno enako količini, kot če bi v ocean stresli več kot 10.000 olimpijskih bazenov materiala. Ko je ta masa zgrmela v morje, je povzročila izjemno močan val, ki se je zaradi ozkega in dolgega fjorda ujel med njegove strme stene. Tako nastali val se je začel odbijati z ene strani na drugo, kar je ustvarilo stoječi val z izjemno energijo, poroča Daily Mail.

Greenland's 650-Foot Mega-Tsunami Shook Earth For 9 Days, Satellite Data Confirmshttps://t.co/rpFuc1wCZs pic.twitter.com/aER5PjrZBG

— NDTV (@ndtv) June 3, 2025

Vodilni avtor raziskave Thomas Monahan je pojasnil, da je bil stoječi val ob začetku visok skoraj osem metrov – šlo je za ogromno maso vode, ki se je z veliko silo premikala po fjordu. Ocenjujejo, da je val ustvaril silo okoli 500 giganewtonov (500.000.000.000 newtonov), kar je primerljivo z močjo, ki bi jo ustvarilo 14 raket Saturn V ob sočasnem izstreljevanju. Ta izjemna energija se je preko tal prenesla v obliki potresnih valov, ki so bili tako močni in dolgotrajni, da so jih seizmografi zaznali po vsem svetu še devet dni po dogodku.

Čeprav so seizmični valovi še dolgo po dogodku povzročali tresenje tal, cunamija nihče ni neposredno opazoval, zato njegov izvor dolgo časa ni bil pojasnjen. Tudi danska vojaška ladja, ki je nekaj dni po zrušitvi gore obiskala območje Dicksonovega fjorda, ni zaznala nobenih očitnih znakov velikega vala. Razlog za to je, da se je val, ki je bil sprva visok okoli osem metrov, v nekaj dneh zelo hitro zmanjšal – sčasoma je bil visok le še nekaj centimetrov. Zaradi tega je postal z golim očesom praktično neopazen. Ker nihče ni vedel, kaj točno iskati, in ker val ni pustil vidnih sledi, je dogodek dolgo ostal skrivnosten in nepojasnjen.

Poglaviten preboj v raziskavi je omogočil satelit SWOT (Surface Water Ocean Topography), ki je bil izstreljen leta 2022. Ta napredni satelit omogoča izjemno natančno merjenje višine morske gladine po vsem svetu, tudi na odročnih in težko dostopnih območjih, kot so ozki fjordi. Prav s pomočjo teh satelitskih meritev so znanstveniki prvič uspeli neposredno zaznati pojav stoječega vala v Dicksonovem fjordu. Satelitske podatke so nato povezali s seizmičnimi meritvami, zbranimi na tisoče kilometrov stran, ter z lokalnimi vremenskimi pogoji in plimskimi podatki. Tako so lahko z visoko zanesljivostjo potrdili, da je bil izvor vala izključno v ogromnem plazu, ne pa v kakšnem drugem naravnem pojavu.

Raziskovalci so ugotovili, da je bil plaz sprožen zaradi oslabitve ledenika, ki je zaradi vse višjih temperatur izgubil svojo stabilnost. Podnebne spremembe so tako odigrale ključno vlogo pri nastanku dogodka. Podoben pojav se je zgodil tudi maja 2025 v Švici, kjer se je z gore Kleines Nesthorn odlomila ogromna količina kamenja – več milijonov kubičnih metrov. Zasutje je povzročilo nastanek približno devet milijonov ton težkega grušča, ki je uničil skoraj celotno vasico Blatten. 

Dicksonov fjord je sicer pogosto na poti turističnih križark, zato strokovnjaki opozarjajo, da bi bila prisotnost ladje v času takega cunamija lahko katastrofalna. Val takšnih razsežnosti bi lahko povzročil hude poškodbe ali celo potop ladje.

Soavtor raziskave, profesor Thomas Adcock z univerze v Oxfordu, je poudaril, da ta primer jasno kaže, kako pomembni so podatki nove generacije satelitov. Ti omogočajo opazovanje in razumevanje naravnih pojavov, ki so bili do zdaj skriti ali nerazloženi. Po njegovih besedah bodo takšne tehnologije v prihodnosti najbolj važne za spremljanje in napovedovanje ekstremnih dogodkov, kot so cunamiji, visoki plimski valovi in drugi nenadni naravni pojavi, ki bodo zaradi vpliva podnebnih sprememb vse pogostejši.