Po likvidaciji Splošne plovbe se je znova pojavila ideja, da bi država sama kupila ali najela tovorno ladjo in tako imela svojega ladjarja. Predlog sta oblikovala direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec in dekan Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani Peter Vidmar ter ga predstavila v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija, piše Dnevnik.
PO LIKVIDACIJI SPLOŠNE PLOVBE PRIHAJA NOVA IDEJA: Država bi lahko kupila svoje plovilo in postala ladjarka
Slovenija
Po njunem mnenju bi lahko financiranje nakupa ali najema tovorne ladje vključili v povečane obrambne izdatke. Ladja bi imela dvojno rabo – v mirnem času bi delovala na trgu in omogočala obvezno prakso ter usposabljanje študentov, ob krizah in vojni pa bi služila tudi obrambnim potrebam. "Ladja bi omogočala izvajanje suverenosti države v času vojne in kriz. Tako država ni odvisna od drugih, ko je treba pripeljati nujne tovore. Tudi ameriška vojska ima najetih vrsto komercialnih ladij prav za takšne namene," je poudaril Klinec.
Klinec opozarja, da bo brez ladjarja, kot je bila Splošna plovba, zamrlo znanje in pomembna veja pomorstva. Uprava za pomorstvo se že pripravlja na znižanje standardov pri zaposlovanju strokovnega kadra, saj kadra s pomorskimi izkušnjami primanjkuje. Po sedanjih pravilih morajo biti pristaniški nadzorniki častniki krova ali stroja, a ta pogoj bodo morali umakniti. "Zadovoljiti se bomo morali s tečajniki in to se bo gotovo poznalo pri kakovosti in strokovnem znanju. A druge izbire nimamo," pravi.
Vidmar in Klinec se zavedata, da bo predlog o državni ladji verjetno končal v predalu, saj odločevalci že vrsto let nimajo posluha niti za davčne olajšave in prilagoditve delovne zakonodaje za pomorščake po vzoru drugih evropskih držav. Državni zbor je večkrat zavrnil tudi zakon o davku na tonažo, ki je v evropskih pomorskih državah običajna praksa in ga omogoča Evropska komisija.
Nemški večinski lastnik Splošne plovbe, družba Dohle, se je medtem odločil za likvidacijo podjetja v Sloveniji. To je bilo možno, ker je država prodala celotni delež brez ohranitve kontrolnega paketa, ki bi ji omogočal vpliv pri odločanju in ohranitev sedeža podjetja v Sloveniji. Ob prodaji so odločevalci preslišali opozorila stroke in vodstva Splošne plovbe, naj tega ne storijo.
Kot meni Klinec, je težko verjeti, da bi slovenska politika, ki ni usmerjena v pomorstvo, dosegla soglasje, da država potrebuje ladjarstvo ali ladjo, in za to namenila kapital. "Samo še v Splošni plovbi smo imeli tak kader in njihovo znanje bi morali izkoristiti, preden bo prepozno," je dejal za Radio Slovenija.