Putin in Xi sta v telefonskem pogovoru močno obsodila izraelske napade na Iran ter poudarila potrebo po deeskalaciji napetosti, je sporočil Kremlj. Po njunih besedah so izraelska dejanja kršitev načel Ustanove Združenih narodov in drugih mednarodnih pravnih norm. Oba voditelja sta poudarila, da ni vojaške rešitve za trenutno situacijo, predvsem pa ne glede iranskega jedrskega programa, ter da je treba vse spore rešiti izključno s političnimi in diplomatskimi sredstvi, piše Reuters.

Xi je v pogovoru izpostavil, da bi morale “velike države” s “posebnim vplivom” v regiji okrepiti diplomatska prizadevanja za umiritev razmer. Posebej je opozoril, da bi morale zadevne strani, predvsem Izrael, čim prej prenehati z ognjem, da se prepreči nadaljnja eskalacija in širjenje vojne. Prav tako je pozval k zaščiti civilistov ter pozval Izrael in Iran, naj omogočita evakuacijo državljanov drugih držav.

Rusija je že večkrat opozorila na katastrofalne posledice morebitne širše vojne med Izraelom in Iranom, ki traja že sedmi dan, in izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnega vključevanja ZDA v izraelske napade. Putin je v preteklih dneh stopil v stik z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in iranskim predsednikom Masoudom Pezeshkianom ter večkrat izrazil pripravljenost Rusije za mediacijo med spornimi stranmi, čeprav do zdaj nihče ni sprejel tega predloga.

V telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom je Putin ponovno potrdil to pobudo, kitajski predsednik pa jo je podprl kot potencialno orodje za deeskalacijo trenutno napete situacije. Kitajska uradna tiskovna agencija Xinhua v svojem povzetku sicer ni omenila Xijeve podpore mediaciji, a je Kremlj navedel, da sta se voditelja dogovorila za nadaljnje tesne stike v prihodnjih dneh.

Kitajska že dolgo podpira Teheran kot del svojih strateških in gospodarskih interesov na Bližnjem vzhodu. Med ameriškimi sankcijami proti Iranu Kitajska ostaja njegov glavni kupec nafte, saj prek trgov v bližini Malezije kupuje do 90 odstotkov iranskega surovega naftnega izvoza, kar analitiki vidijo kot pomemben del kitajskega vpliva v regiji.