Obnova stavbe Luške kapitanije obsega rušitvena in zidarska dela ter keramičarska dela, prenovo strojne inštalacije in elektroinštalacije, sanacijo ostrešja in kritine z izvedbo izolacije strehe, prenovo tlakov ter sanacijo stenskih in stropnih ometov z beljenjem, sanacijo in prenovo kamnitega stopnišča in namestitev stavbnega pohištva.

Ministrica Vrečko je ob današnjem obisku izpostavila, da je Luška kapitanija. ki je bila kar nekaj let zaprta in nedostopna, pomemben del identitete obalnega prostora in priča o stoletni povezanosti mesta Koper z morjem.

Kot je še dodala, so na ministrstvu prostore Luške kapitanije kupili z namenom, da bodo v njej tako prostori območne enote Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) kot tudi prostori, ki bodo odprti za javnost in bodo v spodnjih prostorih ponujali možnosti razstav, svetovanj lastnikom kulturnih spomenikov, pogovorov, druženj in izobraževanj.

"Vesela sem, da smo se lotili te prenove in bo kmalu zaživel še en obnovljen prostor, ki bo združeval vsebine povezane z lokalno skupnostjo in poslanstvom našega državnega zavoda za varovanje dediščine," so besede ministrice povzeli v sporočilu za javnost.

Prvotna funkcija današnje stavbe imenovane Luška kapitanija je bila kot javna beneška upravna stavba namenjena upravi pristanišča. Prav zato so jo postavili izven mestnega jedra na robu območja nekdanjega beneškega pristanišča.

Današnja enonadstropna stavba ima skoraj kvadratno tlorisno zasnovo. Odlikuje jo v baročni tradiciji klasicistično oblikovana arhitektura z dvema dostopoma. Stavba je obložena s klesanim belim istrskim kamnom, ki jo dopolnjuje klasicistično oblikovana arhitekturna členitev. V stavbo je vzidana napisna plošča z letnico 1713, napisom in grbom koprskega podestata Petra Grimanija.

Današnja podoba stavbe je najverjetneje posledica kasnejše predelave, kar je razvidno iz spremenjene tlorisne zasnove, kot tudi klasicistične arhitekturne podobe zunanjščine. Domnevati je mogoče, da je ohranjena napisna plošča z letnico 1713 bila postavljena na predhodni stavbi in so jo ob predelavi vključili v današnji arhitekturni koncept, ki bi lahko bil časovno vsaj za stoletje kasnejši, je objavljeno na spletni strani ZVKDS.