Simon Maljevac

Poslanec Janez Cigler Kralj (NSi) je poudaril, da se minister ni odzval na opozorila uporabnikov, izvajalcev, gospodarstva in opozicije. Ocenil je, da so razmere v dolgotrajni oskrbi katastrofalne, novi zakon pa prinaša več težav kot rešitev. Po njegovih besedah je uvedba oskrbovalca družinskega člana povzročila zaplete, pri oskrbi na domu pa je sistem doživel "popoln fiasko". Vlada je sicer v četrtek potrdila zakon o optimizaciji postopkov v centrih za socialno delo in domovih za starejše, a po mnenju Ciglerja Kralja to dokazuje, da je obstoječi zakon neizvedljiv. Dodal je, da zakon ne predvideva nujnega povišanja plač zaposlenih v dolgotrajni oskrbi, kar bi po njegovem mnenju moralo biti prednostno vprašanje.

Tudi poslanka Alenka Helbl (SDS) je bila do ministra ostra. Med drugim mu je očitala, da je opustil dolžno ravnanje na področju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Po njenih besedah "mladim jemlje prihodnost in jih sili v draga državna najemna stanovanja". Ministru je očitala, da se hvali z rezultati prejšnjih vlad in da "na papirju obstaja tisoč novih stanovanj, v resnici pa nič". Dodala je, da očitki v interpelaciji niso napad na javno in dostopno oskrbo, temveč na neoperativnost ministra.

Maljevac je očitke zavrnil. Dejal je, da je ministrstvo, ki ga vodi, vzpostavilo nov steber socialne varnosti – sistem dolgotrajne oskrbe, kar doslej ni uspelo še nobeni vladi. Od začetka mandata je bil sprejet nov zakon o dolgotrajni oskrbi in poseben kadrovski zakon, ki je po njegovih besedah stabiliziral razmere in izboljšal pogoje dela v domovih.

Kot je poudaril, zakon zagotavlja stabilen in predvidljiv sistem financiranja, saj je prvič uveden poseben prispevek za dolgotrajno oskrbo. Prva pravica iz novega sistema, oskrbovalec družinskega člana, se izvaja od 1. januarja 2024, vanjo pa je vključenih že skoraj 2000 ljudi. S 1. julijem se je začela izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, 1. decembra pa naj bi sledila še oskrba v institucijah.

Maljevac je poudaril, da je trenutno v teku več kot 70 investicij v domove za starejše po vsej državi, v skupni vrednosti več kot 250 milijonov evrov. Takšnega obsega vlaganj po njegovih besedah v Sloveniji še ni bilo.

Na stanovanjskem področju je vlada po njegovih besedah v zadnjih dveh letih zagotovila 151 milijonov evrov, novi zakon o gradnji javnih najemnih stanovanj pa bo v obdobju med letoma 2025 in 2034 vsako leto namenjal 100 milijonov evrov.

Minister interpelacijo razume kot politično orodje, ki ne prispeva k izboljšanju življenja ljudi, temveč kot poskus preusmerjanja pozornosti od nedela prejšnjih vlad. Poudaril je, da so imeli vlagatelji skozi vsa leta od osamosvojitve na voljo vse vzvode za ureditev dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike, vendar "v resnici niso storili skoraj ničesar".