Naziv, ki ga je Evropska filmska akademija podeljuje od leta 2006, je doslej prejelo 50 filmskih lokacij, med njimi tudi nekaj izven Evropske unije.

V avli Občine Piran so na slovesnosti o pomenu uvrstitve prve slovenske lokacije na seznam Zakladov evropske filmske kulture spregovorili Poletti, direktor Festivala slovenskega filma Bojan Labovič, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar in direktor Evropske filmske akademije Knol.

Po Knolovih besedah so Evropsko filmsko akademijo ustanovili leta 1989, le leto po prvi podelitvi evropskih filmskih nagrad, da bi zaščitili interese evropske filmske umetnosti in industrije. Tedaj ji je predsedoval Ingmar Bergman, od lani pa je predsednica akademije, kar je predvsem častna funkcija, francoska igralka Juliette Binoche.

Od leta 2006 so med Zaklade evropske filmske akademije uvrstili 50 lokacij v 31 državah, med katerimi so Vodnjak Trevi v Rimu, ki ga je ovekovečil Fellinijev film Sladko življenje, knjigarna Cafe des Deux Moulins v Parizu, eno od prizorišč filma Amelie, Potemkinove stopnice v Odesi, kjer je Sergei Eisenstein posnel znameniti prizor iz filma Oklepnica Potemkin.

Do idej za imenovanje posameznih lokacij akademija pride s pomočjo svojih članov in raziskav, pri čemer vedno iščejo med deželami, kjer še niso bili, včasih tudi s pomočjo namigov filmskih institucij posameznih držav. Cilj je, kakor je poudaril Knol, da bi na seznam uvrstili čim več prizorišč, ki "imajo simbolni pomen za evropski film, kraje zgodovinske vrednosti, ki jih je treba ohranjati in varovati ne le za ta čas, temveč tudi za prihodnje generacije". Po njegovih besedah je Piran v celoti "popoln filmski set".

Enajst novih filmskih lokacij, uvrščenih na seznam Zakladov evropske filmske kulture, med njimi omenjeni piranski trg, so razglasili aprila. Podžupan Poletti je ob tem dejal, da je bil Piran s svojimi trgi, ulicami in vedutami že kulisa številnih filmom, ki so jih posneli znani režiserji František Čap, Tugo Štiglic, Vinci Vogue Anžlovar in drugi. Priznanje je tudi zaveza, da bodo tudi v Piranu podpirali ustvarjalnost, ki povezuje ljudi, kulture in države, in se trudili utrditi sloves občine, ki spoštuje, ohranja in ustvarja umetnost, je dejal.

Labovič, direktor Festivala slovenskega filma Portorož, ki še do nedelje poteka v Portorožu, je spomnil, da je bil nekoč Piran zanimiv ne le za domače, temveč tudi za velike evropske filmske produkcije in ustvarjalce, kakršni so bili Marcello Mastroiani, Alida Valli, Sam Peckinpah, Orson Welles in številni drugi. Upa, da je to priznanje prvi korak v smeri, da bo v prihodnje spet tako.

Nataša Bučar pa je spomnila na snemanje Netflixove produkcije The Union v Piranu pred štirimi leti. Želi si, da bi se slovenska filmska ustvarjalnost v prihodnje še bolj razvijala in prebijala v evropski prostor. In obeti so dobri, saj so se letos kar štiri slovenske produkcije uvrstile v izbor za Evropske filmske nagrade, je opozorila.

Emblem Zakladov evropske filmske kulture, ki so ga danes odkrili v avli piranske občine, bodo v kratkem postavili na Trgu 1. maja.