Branimir Štrukelj

Z lanskim letom se je v javnem sektorju začel uveljavljati nov plačni sistem. Del prenove so tudi spremembe pri nagrajevanju, za uveljavitev katerih je bil predviden enoletni zamik. Tako bodo delovno uspešnost po novih pravilih v javnem sektorju prvič izplačali februarja, skupaj z januarskimi plačami.

Združujeta se redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Do konca leta 2027 se bo za delovno uspešnost namenjalo dva odstotka sredstev za osnovne plače, nato tri odstotke. Proračunski uporabniki pa morajo za delovno uspešnost obvezno nameniti še najmanj 50 odstotkov prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, lahko pa tudi projektna sredstva.

Splošne kriterije za ocenjevanje javnih uslužbencev so določili z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Zaradi posebnosti posameznih dejavnosti in poklicev pa so predvideli, da se bodo pred uveljavitvijo sprememb dogovorili o podrobnejših merilih in kriterijih, ki bodo veljali za posamezne dele javnega sektorja.

Sindikati bodo danes in v torek podpisovali anekse h kolektivnim pogodbam

Pogajanja v okviru plačnih stebrov zaključujejo z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Vlada jih je v petek že potrdila, skupaj z nekaterimi popravki kolektivnih pogodb in dogovori. V začetku tega tedna pa bo jasno, kateri sindikati bodo dokumente podpisali. Ministrstvo za javno upravo je sindikate povabilo k podpisu danes ali v torek, po informacijah iz sindikalnih vrst pa naj bi bili glede meril in kriterijev večinoma usklajeni.

Z aneksi naj bi poleg meril in kriterijev uredili še nekatere druge vsebine, ki so bile predvidene že v različnih dogovorih ob prehodu na nov plačni sistem. V izobraževanju, znanosti in kulturi so po besedah vodje konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimirja Štruklja uspeli rešiti vsa vprašanja, povezana s stebrnimi dogovori. Med njimi je omenil spremembe glede povečane učne obveznosti in vrednotenje sindikalnega dela.

V zdravstvu in socialnem varstvu pa je eden od dokumentov, ki ga bodo podpisovali, tudi dogovor o nadaljevanju usklajevanj. Po besedah predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irene Ilešič Čujovič gre za vprašanja, ki zahtevajo več časa, na primer sistem nazivov v zdravstvu ali vključitev delovnih mest v poklicno zavarovanje. Roki v dogovoru niso povsem enotni, v glavnem pa je 1. september predviden za nadaljevanje usklajevanja z namenom, da se postopki zaključijo do sredine leta 2027.

Razhajanja pri pripomočku za izračun delovne uspešnosti

Kljub dogovorom pa vsa vprašanja glede delovne uspešnosti še niso razrešena. Sindikati so minuli teden pozvali k umiku pripomočka za izračun delovne uspešnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo. Ocenjujejo, da so nekateri elementi pripomočka v nasprotju z zakonom, čeprav sam pripomoček načeloma pozdravljajo.

Sindikati opozarjajo, da se po plačnem zakonu pri delovni uspešnosti najprej določi nagrada tistim, ki opravljajo dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnosti sodelavcev ali nezasedenih delovnih mest, šele nato pa se iz razlike sredstev nagradi tiste z nadpovprečnimi rezultati. Pripomoček pa v primeru preseganja skupno razpoložljivih sredstev naknadno poseže tudi v del plače, določen po prvem kriteriju.

Na ministrstvu so prepričani, da je pripomoček v celoti skladen z zakonodajo. Pojasnjujejo, da se različni načini korekcije uporabljajo le, če predstojnik preseže dovoljen obseg sredstev, medtem ko korekcija ni potrebna, če delodajalec z dodeljenimi odstotki ostane znotraj dovoljenega obsega.

"Javni poziv sindikatov k neuporabi dela aplikacije in grožnja z morebitnimi tožbami sta nesprejemljiva in nekonstruktivna ter po nepotrebnem ustvarjata preplah in zastraševanje pri delodajalcih javnega sektorja. S tem sindikati ovirajo uvedbo variabilnega nagrajevanja po novem sistemu, kar je nerazumljivo," so bili kritični na ministrstvu.

Ob tem so poudarili, da je uporaba pripomočka za delodajalce povsem neobvezna in da je bilo prav na zahtevo sindikatov v okviru pogajanj v zdravstvenem stebru v kolektivno pogodbo vključeno priporočilo, naj delodajalci pri nagrajevanju delovne uspešnosti pripomoček uporabljajo.

Sindikate še naprej skrbi tudi, kako se bodo v praksi določala in izplačevala sredstva iz prihrankov, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest. Vlada in sindikati se namreč niso uskladili o enotnem navodilu. Po besedah Štruklja naj bi to vprašanje reševali po posameznih resorjih, pri čemer so znotraj njihovega stebra pristojna ministrstva že pozvali k pripravi navodil. Po njegovi oceni bi bila najslabša rešitev, da bi ob odsotnosti dogovora vsak delodajalec odločal po svoje.

Ilešič Čujovič je napovedala, da bodo pozorno spremljali oblikovanje in izplačevanje teh sredstev ter da ne bodo dovolili, da bi se od njih odštevali stroški, kot so podjemne pogodbe ali študentsko delo.