Strokovnjaki po vsej Evropi opozarjajo na porast okužb z zajedavcem, ki lahko v človeškem telesu ostane tudi do 15 let, pri tem pa počasi in tiho uničuje jetra ter druge organe. Gre za bolezen alveolarna ehinokokoza (AE), ki jo povzroča trakulja Echinococcus multilocularis. Bolezen spada med zoonoze, kar pomeni, da se prenaša z živali na človeka. Če je ne zdravimo, je za človeka usodna.
PO VSEJ EVROPI: Porast okužb s parazitom, ki v telesu ostane do 15 let in uničuje organe
Svet
Echinococcus multilocularis je majhna trakulja, dolga le od 1,2 do 3,7 milimetra, vendar ima lahko izjemno nevarne posledice za človeka. Značilna je za severno poloblo.
Glavni oziroma končni gostitelj te trakulje je lisica, a parazita najdemo tudi pri psih in redkeje pri mačkah. Domači psi lahko postanejo končni in v redkih primerih tudi vmesni gostitelji. Med druge vmesne gostitelje sodijo voluharice, podgane, pižmovke in nutrije. Ljudje se z zajedavcem okužijo najpogosteje nenamerno, z zaužitjem jajčec trakulje, ki se nahajajo v blatu živali – to lahko kontaminira sadje, zelenjavo ali pitno vodo.
Ko jajčeca vstopijo v telo, se ličinke naselijo predvsem v jetrih, kjer sčasoma tvorijo tumorju podobne strukture. Te tvorbe lahko napredujejo povsem brez simptomov več let, pri čemer počasi, a vztrajno uničujejo tkivo. Ko bolezen napreduje, se lahko razširi tudi na pljuča, možgane in druge organe. Znaki bolezni se običajno pojavijo šele v pozni fazi in lahko vključujejo izgubo telesne teže, bolečine, utrujenost ter znake, podobne raku jeter.
Če AE ni pravočasno zdravljena, skoraj vedno vodi v smrt. Zdravljenje običajno vključuje kirurško odstranitev okuženega tkiva in dolgotrajno kemoterapijo, saj se bolezen lahko ponovi. Številni bolniki morajo zdravljenje prejemati do konca življenja, da preprečijo ponovni izbruh okužbe.
Študija, objavljena v strokovni reviji The Lancet Infectious Diseases, je analizirala primere med letoma 1997 in 2023 ter potrdila več kot 4.200 primerov po Evropi. Največ primerov so zaznali v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Švici. Bolezen se širi tudi v baltskih državah, kot so Litva, Poljska in Slovaška. Manjše število primerov so zabeležili tudi v Združenem kraljestvu, a so ti izvirali iz tujine.
Strokovnjaki pozivajo oblasti, naj okrepijo nadzor nad parazitom pri divjih in domačih živalih ter povečajo ozaveščenost med prebivalstvom. Pomembni preventivni ukrepi vključujejo umivanje rok po stiku z živalmi, temeljito pranje sadja in zelenjave, predvsem tiste iz narave, ter nadzor nad hišnimi ljubljenčki, da ne pridejo v stik z okuženimi glodavci.