Hrvaške voznike v torek čaka nova podražitev goriva, podobno pa se obeta tudi voznikom v Sloveniji. Prav v času naraščajočih cen je precej pozornosti vzbudila izjava hrvaškega ministra za gospodarstvo Anteja Šušnjarja, ki je dostopnost goriva povezal kar z gostim prometom na cestah.
POLNE CESTE KOT DOKAZ, DA GORIVO NI PREDRAGO: Hrvaški minister svojo oceno oprl kar na nedeljsko gnečo
Svet
Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija
"Poglejte, ko sem prišel v vaš studio, čeprav je bila nedelja, sem bil priča zelo gostemu prometu na cestah. To pomeni, da so te cene goriva precej ugodne," je dejal Šušnjar v Dnevniku Nove TV.
Na Hrvaškem dizel dražji za pet do šest centov
Šušnjar je napovedal, da se bodo hrvaški vozniki od torka soočili z višjimi cenami goriva. Dizel naj bi se podražil za približno pet do šest centov na liter, njegova cena pa naj bi se povzpela nekoliko nad 1,90 evra.
Po njegovih besedah so cene nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih v zadnjem tednu naraščale. Brez posega hrvaške vlade bi se dizel lahko podražil za približno deset centov na liter.
Hrvaška vlada namerava zato ponovno poseči v trošarine in pričakovano podražitev približno prepoloviti. Če bi se razmere na trgih še zaostrile, pa Šušnjar ne izključuje niti dodatnih ukrepov, med katerimi je omenil poseg pri DDV.
Tudi v Sloveniji v torek nova podražitev
Slabe novice pred torkom prihajajo tudi za slovenske voznike. Po izračunih Financ naj bi se 95-oktanski bencin na servisih zunaj avtocest in hitrih cest podražil za približno pet centov, s sedanjih 1,728 na okoli 1,78 evra za liter.
Dizel naj bi se podražil za približno dva centa, s trenutnih 1,991 na približno 2,009 evra za liter. Če se bo napoved uresničila, bo regulirana cena dizla v Sloveniji prvič presegla mejo dveh evrov za liter.
Še večja podražitev se obeta pri kurilnem olju. Po osrednji oceni bi se njegova cena lahko zvišala za skoraj deset centov, z 1,602 na približno 1,70 evra za liter, kar bi pomenilo novo rekordno vrednost.
Šušnjar: Pomoč bi morali bolj usmeriti
Hrvaški minister je svojo odmevno izjavo o polnih cestah podal med pogovorom o prihodnji državni pomoči prebivalstvu. Po njegovi oceni se je življenjski standard na Hrvaškem izboljšal, zato ni več potrebe, da bi država vsem skupinam prebivalstva pomagala z enakimi horizontalnimi ukrepi.
Ko bo vzpostavljen register prebivalstva, želi hrvaška vlada pomoč bolj ciljno usmerjati k tistim, ki jo dejansko potrebujejo.
Kaj pa pomoč v Sloveniji?
Tudi slovenska vlada se je ob visokih cenah goriva odločila predvsem za ciljno pomoč, ne pa za splošno subvencioniranje goriva vsem voznikom. V začetku septembra je sprejela interventni zakon, ki predvideva pomoč dejavnostim, ki so zaradi visoke porabe goriva najbolj izpostavljene podražitvam. Med njimi so cestni prevozniki, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in marikultura.
Cestnim prevoznikom naj bi država krila največ 70 odstotkov dodatnega stroška dizelskega goriva nad določeno referenčno ceno. Pomoč bo vezana na dejansko opravljene kilometre, porabo in kupljeno gorivo, uveljavljati pa jo bo mogoče tudi za nazaj od 4. junija letos. Posebna pomoč je predvidena tudi za kmetijstvo in gozdarstvo.
Vlada poudarja, da namen teh ukrepov ni neposredno subvencioniranje goriva vsem prebivalcem, temveč preprečiti, da bi se visoki stroški goriva prek transporta in kmetijstva še močneje prelili v cene hrane, prevoza in drugega blaga.

