Premier Janez Janša je sredi meseca ob odprtju 58. Mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja (Mos) v Celju napovedal prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah približno 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. To naj bi izvedli brez odpuščanj in predvsem z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih.

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so že pripravili skupen pregled gibanja števila zaposlenih v celotnem javnem sektorju, pa tudi sektorju državne uprave, je danes pojasnil minister Matoz. Rast števila zaposlenih v javnem sektorju bi morala slediti glavnim trendom, ki narekujejo potrebe po javnih storitvah, in sicer demografiji, tehnološkim spremembam in razmeram v mednarodnem okolju, je dejal v odgovoru na vprašanje poslanke Svobode Alenke Bratušek. Ta je opozorila, da v Sloveniji delež vseh zaposlenih v javnem sektorju znaša 16,8 odstotka, povprečje držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa je 18,4 odstotka.

Predsednik vlade Janša je po ministrovih besedah nedavno poudaril, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve povečalo za 55,9 odstotka. Vendar pa ta rast ni bila enakomerna po vseh dejavnostih javnega sektorja. Glede na to, da kak podatek od leta 1991 naprej morda ni bil najbolj natančen, so zdaj raje bolj natančno pogledali obdobje zadnjih desetih let. Od leta 2015, ko se je začela razprava o debirokratizaciji v javnem sektorju in s tem o znižanju oziroma vsaj zaustavitvi rasti števila zaposlenih v javnem sektorju, se je to zaposlovanje povečalo za 17,1 odstotka ali za 28.665 dodatnih zaposlenih, je opomnil Matoz.

Ob tem je obžaloval, da se število zaposlenih ni povečevalo v določenih sektorjih, kot sta vojska in policija. Če bi se rast števila zaposlenih še nadaljevala kot zadnjih deset let, bi v letu 2028 dosegli že število 206.902 zaposlena. "To je pač algoritem izračunov glede na konstantno rast, ki je bila zabeležena v zadnjih desetih letih," je dodal.

Število zaposlenih se je tako po njegovih navedbah povečevalo kljub temu, da ni bilo takih sprememb, kot so bile po osamosvojitvi Slovenije ali po njenem vstopu v EU in Nato. Če bi se ta rast še nadaljevala, bi bilo to z javnofinančnega vidika težko vzdržno. Spremembe so potrebne z optimizacijo procesov, je prepričan. Pri tem je omenil tako umetno inteligenco kot debirokratizacijo.

Na ministrstvu po njegovih pojasnilih preučujejo posamezne delovne procese in jih poskušajo optimizirati, s tem pa omogočiti prehod kadra iz javnega sektorja v gospodarstvo. Kot primer dobre prakse, ki je bil že izveden, je omenil reformo javnega natečaja na centru za kadre na direktoratu za javni sektor, ki je na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. Pred spremembo je za vse potrebne natečaje in teste povprečno preteklo od tri do šest mesecev, medtem ko zdaj povprečje znaša 11 dni. Postopek izvajajo samo tri osebe, z uporabo umetne inteligence pa bo verjetno potrebna le še ena oseba, je ocenil.