"Po vročitvi opozorila pred odpovedjo poštarju, ki mu je mar, da onkološki izvidi ne ostanejo na mizi v pisarni, ampak da prispejo do naših strank že prvi dan, sem zdaj opozorilo pred odpovedjo prejel tudi sam," je v današnjem sporočilu za javnost Sindikata poštnih delavcev zapisal Gržinič.

Kot trdi, se je to zgodilo zato, ker se je kot pooblaščenec sindikata odzval na prošnjo za pomoč sodelavcem.

Po navedbah sindikata so ob uvedbi sistema zadrževanja neprednostne pošte na sedežu pošt predstavniki vodstva Pošte Slovenije sklicali nenapovedani sestanek na koprski pošti, kjer so zaposlenim predali ustno navodilo, da se po novem neprednostna pošta pušča na pošti. Člani sindikata so Gržiniča nemudoma poklicali, sam pa se je nato pridružil zbranim na sestanku.

Predstavniki delodajalca naj bi od Gržiniča zahtevali, da sestanek zapusti, česar pa slednji ni storil, saj da je, kot pravi, takšno dajanje navodil zaposlenim in izvajanje pritiska nanje v nasprotju z veljavnimi pravilniki.

Še bolj nenavadna pa je po oceni sindikalista praksa, da se poskuša izvesti sestanek brez prisotnosti sindikalnega zaupnika in mu poskuša na vsak način preprečiti sodelovanje na sestanku.

"Sedaj sem tudi sam prejel opozorilo pred odpovedjo, v katerem se mi očita, da sem se nedostojno obnašal in se nervozno sprehajal med sestankom. Očita se mi tudi, da sem zbiral podpise za referendum proti pokojninski reformi in s tem motil delovni proces," je zapisal.

Kot trdi, naj bi mu uprava po izdanem opozorilu tudi neformalno sporočila, da naj obmolkne, sicer mu bodo vročili tudi odpoved. "Kljub grožnji z odpovedjo ali na koncu tudi njenemu prejetju bomo s svojim delom nadaljevali, saj so pred nami pogajanja za kolektivno pogodbo, spremembo sistemizacije in uskladitev plač," je napovedal Gržinič.

Dodatna pojasnila glede dogajanja na Pošti Slovenije je podal popoldne v izjavi za medije v Kopru. Med drugim je ocenil, da je tarča postal tudi zato, ker se je izpostavil v primeru pismonoše, ki je, ker naj bi v nasprotju z navodili nadrejenih raznosil vso pošto in je ni pustil za naslednji dan, prav tako prejel opozorilo pred odpovedjo.

Prav tako gredo po njegovi oceni vodstvu v nos že dlje časa trajajoča opozorila sindikata, da se mora politika začeti ukvarjati s Pošto Slovenije. "Pošta Slovenije ni Holding Slovenskih elektrarn, ki bi rabil milijarde, tu gre za po naši oceni 15 do 30 milijonov evrov subvencije za vzdrževanje poštne infrastrukture," je dejal Gržinič.

V sindikatu si namreč med drugim prizadevajo za spremembo zakona o poštnih storitvah po vzoru drugih evropskih držav, ki so v zakonodajo vključile subvencije za vzdrževanje poštne infrastrukture.

Na Pošti Slovenije so za STA potrdili, da je bil Gržiniču 26. septembra vročen pisni opomin pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Ob tem so pojasnili, da bo 17. oktobra potekalo srečanje predstavnikov delodajalca in Gržiniča, na katerem bo slednji podal izjavo v zvezi z očitki iz pisnega opozorila.

Gržinič bo v zagovoru povedal, da bo še naprej delal, tako kot je do zdaj. "To je moje delo in bom vedno stal v prvi vrsti in branil delavce," je poudaril.

Na današnji izjavi za medije je sodeloval tudi pismonoša David Krepek, ki je povedal, da od vodstva niso dobili podrobnih pojasnil, zakaj je prišlo do sprememb pri dostavljanju neprednostne pošte. "Pred leti nisem smel pustiti niti ene pošte na poslovalnici. To je čisto druga stvar, kot je bila," je opozoril.

Dijana Kos iz Sindikata poštnih delavcev pa je poudarila, da so poštarji sami opozorili, da je nesmiselno uvajati ta projektni model izmenične dostave. "Poštarji so dobro zavedajo, da je na kakšnih segmentih mogoče malo manj dela in so se pripravljeni sami reorganizirati," je povedala.

Ob tem je ocenila, da bo na račun "vsiljenega" projektnega modela izmenične dostave prišlo do ukinitve posameznih območij. Posledično pa bodo nekateri poštarji na slabšem, saj bodo morali pokrivati večja območja in bodo posledično imeli več dela kot do zdaj.

Na Pošti Slovenije so v odzivu na današnje navedbe Sindikata poštnih delavcev poudarili, da nikomur ne onemogočajo sindikalnega dela. Ob tem so izpostavili, da ima delodajalec vedno pravico sklicati sestanek z zaposlenimi brez vednosti ali prisotnosti sindikata.