Dijake programa plovbni tehnik na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran (GEPŠ) skrbi obstoj njihovega programa, težave imajo tudi s pridobivanji pooblastil, potrebnih za plovbo. Na javnost so zato naslovili pismo, v katerem opozarjajo na kadrovske težave šole, ki jih pristojni po njihovem mnenju ne jemljejo dovolj resno.

"Z likvidacijo Splošne plovbe je ugasnila tudi slovenska pomorska industrija. Kljub temu je zanimanja za poklic plovbnega tehnika še vedno dovolj, da na GEPŠ na tem programu vsako leto napolnijo en razred", so zapisali v pismu. Težave pa so v pomanjkanju strokovnega kadra. V preteklih letih sta se dva učitelja strokovnih predmetov upokojila, eden pa je zamenjal zaposlitev. Novega strokovnega učiteljskega kadra pa ni.

Ravnatelj šole Borut Butinar je medijem pojasnil, da imajo v programu plovbni tehnik sistemiziranih 2,5 delovnega mesta za strokovne učitelje; obe polni mesti sta trenutno zapolnjeni, preostali del pa pokrivajo s sodelovanjem strokovnjakov iz Uprave RS za pomorstvo in podjetja Adria-Tow.

Dijaki ravnatelju očitajo, da se premalo zavzema za reševanje kadrovskih težav, Butinar pa je zatrdil, da so objavili več kot deset javnih razpisov, vendar je zanimanje zelo omejeno. Težave s strokovnim kadrom imajo tudi druge šole po državi, je spomnil.

Borut Butinar, ravnatelj GEPŠ

Pristaniški kapitan pri Upravi za pomorstvo Aleš Rotar je potrdil, da kvalificiranega pomorskega kadra primanjkuje. "Tudi pri nas imamo podobne težave, saj se večina usposobljenih pomorcev odloča za veliko bolje plačano delo na ladjah. Sam kot kapitan dolge plovbe začasno pomagam in na GEPŠ učim en predmet. Vendar se mora tudi šola potruditi, da bi pridobila potreben kader," je dejal.

Od dveh zaposlenih učiteljev strokovnih predmetov na GEPŠ ima sicer trenutno le eden potrebna strokovna pooblastila in pomorske delovne izkušnje, ki so nujne, da lahko dijaki po opravljenih urah pristopijo k izpitom za pridobivanje pooblastil po mednarodnih standardih STCW. Brez teh po zaključku šolanja ne morejo opravljati poklica, saj je to pogoj za vkrcanje na katerokoli ladjo, še opozarjajo dijaki.

Dijaki trenutno ne morejo pridobiti niti pooblastila GMDSS za poklicne pomorce za upravljanje s komunikacijsko opremo. Zaradi nezadostnega števila ur v okviru rednega šolanja namreč ne izpolnjujejo pogojev za izpit. "Tako nam ostajata le dve možnosti: ali se po končani srednji šoli vpišemo na fakulteto, kjer lahko pridobimo to pooblastilo, ali pa šoli dodatno plačamo 900 evrov za tečaj, pri čemer se ponovno učimo isto snov, ki smo jo že predelati v rednem programu," so opozorili.

Programu plovbni tehnik naj bi po nekaterih navedbah grozila celo izguba licence za izobraževanje pomorščakov. "Naša šola je vlogo za podaljšanje dovoljenja pravočasno oddala in jo po pozivu dvakrat dopolnila, nazadnje 24. avgusta 2025. Postopek potrditve programa je še v teku, zato so trditve o morebitnem odvzemu licence preuranjene," pa je zatrdil ravnatelj.

Na upravi za pomorstvo pa so pojasnili, da so GEPŠ izdali dovoljenje za določen čas in pod določenimi pogoji ter določili rok, do katerega mora odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.

Dijaki poleg tega obvezne prakse skorajda ne morejo več opravljati pri domačih podjetjih. V zadnjih letih jo v manjši meri opravljajo v podjetju Adria-Tow in na upravi za pomorstvo, nekateri tudi v marinah. "Šola je v preteklih letih dijake v okviru projekta Erasmus+ vozila na usposabljanje tudi na Severno morje. Praktično usposabljanje je možno tudi pri tujih ladjarjih, kar je bila tudi dosedanja praksa. To je povezano z določenimi stroški, ki si jih bomo prizadevali zagotoviti na sistemski ravni," so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.