V najrevnejši in najbolj južni mehiški zvezni državi Chiapas imajo gazirane pijače globoke korenine v lokalni kulturi. V mestu San Cristobal de las Casas je ta obsedenost ušla izpod nadzora. Po podatkih Centra za multidisciplinarne raziskave Chiapasa in južne meje nekateri prebivalci popijejo do dva litra Coca-Cole na dan, kar znese približno 800 litrov na leto.

Značilni rdeče-beli logotipi krasijo police trgovin, stojnice in celo svetišča. Nekateri prebivalci gredo tako daleč, da svojim dojenčkom namesto mleka v stekleničke nalivajo Coca-Colo.

Uro vožnje stran, v staroselskem mestu San Andres, lokalno prebivalstvo obravnava to gazirano pijačo kot tekoče zlato. Šamani jo uporabljajo v verskih obredih, med rituali pa molijo nad steklenicami Coca-Cole. Hladilniki s pijačo stojijo tik ob svetiščih, pripravljeni za vernike, ki jo pogosto darujejo, saj mnogi verjamejo, da ima zdravilno moč.

Vendar vera ni edini razlog za tolikšno odvisnost od Coca-Cole. V ozadju se namreč skriva tudi težka realnost. Zaradi vse večjega prebivalstva je varna pitna voda vse bolj redek vir. Nekatere soseske imajo tekočo vodo le nekajkrat na teden. Po podatkih nacionalne raziskave iz leta 2023 le sedem odstotkov gospodinjstev v Chiapasu meni, da je njihova voda varna za pitje, zato so prisiljeni kupovati ustekleničeno vodo ali Coca-Colo, ki je enako poceni.

Lokalni obrat podjetja Femsa, prehranskega in pijačnega konglomerata, ki ima pravice za ustekleničenje in prodajo Coca-Cole v Latinski Ameriki, ima dovoljenje, da dnevno črpa več kot 1,3 milijona litrov vode na podlagi koncesije z zvezno vlado, medtem ko lokalne skupnosti trpijo zaradi pomanjkanja vode.

Kritiki menijo, da je multinacionalka ustvarila mrežo odvisnosti. Dr. Marcos Arana, ki se zavzema proti vplivu Coca-Cole, poudarja, da si podjetje prizadeva, da je njihov izdelek dostopen povsod. "Prepričajo potrošnike, da prodajajo pijačo v malem, s čimer ustvarijo veliko bazo rednih strank," pravi.

Kriza sega v leto 1994, ko je Mehika podpisala Severnoameriški sporazum o prosti trgovini, kar je omogočilo cenovno dostopnost gaziranih pijač. Po podatkih UNICEF-a mehiški otroci zaužijejo več nezdrave hrane kot kjerkoli drugje v Latinski Ameriki, zaradi česar organizacija otroško debelost v državi označuje kot izredne razmere.

Po poročanju UNICEF-a sladke pijače in močno predelana hrana predstavljajo 40 odstotkov dnevnega vnosa kalorij otrok. Po državnih statistikah je tretjina mehiških otrok že prekomerno hranjena ali debelih.

Študija Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2020 je pokazala, da bo Mehika zaradi težav, povezanih z debelostjo, izgubila največ pričakovane življenjske dobe – povprečno vsaj štiri leta. V prihodnjih letih bi lahko država zaradi debelosti izgubila več kot pet odstotkov BDP-ja, kar vključuje izgubljene delovne ure in stroške zdravljenja.

Zdravstvene oblasti ocenjujejo, da ima okoli 39 odstotkov Mehičanov prekomerno telesno težo, 36 odstotkov pa jih je debelih. Približno 10 odstotkov prebivalstva ima eno od oblik sladkorne bolezni. V Chiapasu, kjer živi več kot 5.000 ljudi, je sladkorna bolezen povezana z odvisnostjo od Coca-Cole in je drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za srčnimi boleznimi.

Kljub smrtonosnim posledicam Coca-Cola v Chiapasu še vedno teče v potokih, piše Daily Mail.