Nova barva ne bi nadomestila obstoječih, temveč bi jih dopolnila, z namenom izboljšati prometni tok in povečati varnost, hitrost ter učinkovitost cest, poroča Union Rayo.

Bela luč bi služila kot poseben signal, ki bi voznikom sporočal, da promet na križišču trenutno nadzorujejo avtonomna vozila. Danes semaforji kažejo, kdaj moramo ustaviti ali speljati, toda avtonomni avtomobili lahko med seboj in s semaforji komunicirajo ter tako organizirajo promet veliko učinkoviteje in natančneje kot ljudje.

Ko bo v bližini križišča dovolj avtonomnih vozil, se bo prižgala bela luč – znak, da vozila med seboj samodejno usklajujejo promet. Vozniki v tem primeru ne bodo rabili narediti nič posebnega, le slediti bodo morali vozilu pred seboj (če bo to avtonomno vozilo, bo točno vedelo, kdaj mora speljati ali ustaviti).

Seveda bodo klasične rdeča, rumena in zelena luč delovale kot doslej. Bela se bo prižgala le takrat, ko bo v območju veliko avtonomnih vozil, ki med seboj usklajujejo promet.

Novi sistem semaforjev temelji na tehnologiji porazdeljenega računalništva, ki omogoča, da vozila in semaforji v realnem času izmenjujejo podatke.

To bi delovalo tako:

- Več avtonomnih vozil se približuje križišču.
- Ta vozila semaforju pošiljajo podatke o hitrosti, položaju in smeri.
- Semafor zazna, da je v območju dovolj avtonomnih vozil za samodejno upravljanje prometa.
- Prižge se bela luč, ki opozori, da promet na križišču nadzorujejo vozila.
- Človeški vozniki sledijo prometu, ki ga vodijo avtonomna vozila.

Ko se število avtonomnih vozil v območju zmanjša, se bela luč ugasne, semafor pa se vrne na običajen način delovanja s tremi barvami.

Na ta način se lahko vozila gibljejo brez čakanja na spremembo barve, kar bi promet naredilo hitrejši in učinkovitejši, poroča Union Rayo.

Po navedbah raziskovalcev z Univerze Severne Karoline bi dodatek bele luči lahko občutno zmanjšal prometne zastoje in zamude. Študije so pokazale, da bi se, če bi bilo le 10 % vozil avtonomnih, zamude zmanjšale za približno 3 %. Če bi bila večina vozil avtonomnih, pa bi se zamude zmanjšale kar za 94 %.