PRIMORJE V STEČAJU OD OBČINE ANKARAN ZAHTEVALO 6,4 MIO ODŠKODNINE: Zaradi načrtov za gradnjo apartmajev

Ankaran

Občina Ankaran je druga najmanjša občina v Slovenija, a kot kaže so zemljišča na njenem območju izredno dragocena. Januarja letos je Mestna občina Koper (MOK) proti ankaranski občini vložila tožbo, ker želi "pravilno določiti" meje. Kot so danes sporočili z ankaranske občine so uspešno ubranili niz kar 35 tožbenih zahtevkov in drugih pravnih sredstev zoper svoj prostorski načrt (OPN). Minuli teden se je na višjem sodišču zaključil odmeven odškodninski zahtevek v višini 6,4 milijona evrov, ki ga je vložila družba Primorje v stečaju.

Območje znotraj Krajinskega parka Debeli rtič s prikazom zemljišča v velikosti 41.000 kvadratnih metrov v lasti družbe Primorje v stečaju, kjer je nekdanji ajdovski gradbinec Primorje d.d. načrtoval izgradnjo turistično-apartmajskega naselja.

Nekdanji ajdovski gradbinec Primorje je v stečaju od leta 2012. Stečajni upravitelji so vložili odškodninski zahtevek zaradi omejitev lastninske pravice. Status zavarovanega območja narave namreč ne omogoča gradbenih posegov na območju, kjer ima Primorje zemljišča in je načrtovalo izgradnjo Turističnega naselja Lazaret.

Zahtevek Primorja v stečaju je zavrnilo že okrajno sodišče, ki je odločilo, da "zakon ne daje podlage za odškodnino zgolj zaradi zmanjšanja tržne vrednosti zemljišč, če ni izkazana konkretna omejitev obstoječe dejavnosti oziroma dejansko nastala škoda". Ker je Občina Ankaran sprejela odlok o Krajinskem parku Debeli rtič, je Primorje v stečaju – stečajni upravitelj je Rudolf Hramec –, od nje zahtevalo 6,4 milijona evrov odškodnine, saj naj bi bila zaradi odloka "bistveno omejena lastninska pravica in razvojne možnosti na zemljišču v velikosti 41.000 kvadratnih metrov, ki ga ima v lasti Primorje v stečaju ob zalivu Sv. Jerneja".

Primorje je trdilo, da so bila zemljišča ob zalivu Sv. Jerneja predvidena za gradnjo počitniškega naselja. Ko so razglasili območje za krajinski park, pa je bil gradnja onemogočena. Namreč, območje Debelega rtiča in Sv. Jerneja je bilo po prostorskih aktih nekdanje skupne Mestne občine Koper (MOK) namenjeno turizmu, zdraviliškemu in zdravstvenemu turizmu ter rekreaciji. Predvidena je bila izgradnja Turističnega naselja Lazaret z apartmaji, površinami za šport in urejenim kopališčem.

MOK je leta 2005 začela postopke za pripravo občinskega lokacijskega načrta za območje Sv. Jerneja, a do njegovega sprejetja pred ustanovitvijo Občine Ankaran ni prišlo. Primorje v stečaju je trdilo, da so zemljišča zaradi uvedbe varstvenih režimov zaščite narave in prepovedi gradnje izgubila velik del svoje vrednosti, ki je po njihovih ocenah znašala 7,4 milijona evrov. Ko je bil odlok sprejet, pa so izračunali, da je vrednost padla na milijon. Od sodišča so zato zahtevali, da Občina Ankaran v stečajno maso Primorja vplača 6,4 milijona evrov, kar naj bi predstavljalo premoženjsko škodo.

Okrajno sodišče je takšen tožbeni zahtevek zavrnilo in presodilo, da tudi, če bi do zmanjšanja tržne vrednosti nepremičnine prišlo, to v konkretnem primeru pravno ne more predstavljati iztožljive premoženjske škode oz. izgubljenega dobička. Vendar v Primorju niso odnehali. Pritožili so se na višje sodišče in zahtevali, da se ponovno odloča o tej zadevi. Višje sodišče je pritožbo Primorja v stečaju zavrnilo in v celoti potrdilo odločitev prvostopenjskega okrajnega sodišča. Presodilo je, "da zakon ne daje podlage za odškodnino zgolj zaradi zmanjšanja tržne vrednosti zemljišč, če ni izkazana konkretna omejitev obstoječe dejavnosti oz. dejansko nastala škoda".

Primorje v stečaju mora plačati tudi vse sodne stroške, ki jih je imela zaradi tožbe Občina Ankaran v višini 8.235 evrov.

"Predmetno območje je bilo po prostorskih aktih MOK iz leta 2004 sprva namenjeno zdraviliškemu in zdravstvenemu turizmu ter rekreaciji. V tistem času je bila namreč aktualna namera o vzpostavitvi primernega okolja za kakovostno preživljanje počitnic za ljudi s cerebralno paralizo. Kasneje je ta ideja opuščena, območje pa je prešlo v last družbe Primorje, ki si je na tem območju zamislila klasično počitniško apartmajsko naselje, katerega cilj ni bil več pomagati ranljivim skupinam, temveč zgraditi dobičkonosen turistični kompleks. Ko se ti načrti niso izšli, pa so si lastniki zamislili, da bi načrtovane prihodke kar iztožili. Zahtevati 6,4 milijona odškodnine javnega denarja za neuresničen poslovni načrt, ki je bil le črka na papirju, pa v naši sodni praksi nima pravne podlage," je zaključek zadeve pred višjim sodiščem komentiral ankaranski župan Gregor Strmčnik in zaključil:

"Z aktivnostmi zaščite ogroženih naravnih vrednot in z obrambo dragocenega morja in priobalnega pasu pred nenasitnimi interesi kapitala bo Občina Ankaran dosledno nadaljevala tudi v prihodnje."

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija