V Luki Koper so potrdili, da ima družba za primere tožbenih zahtevkov in morebitnih odškodnin rezerviranih skoraj 12 milijonov evrov. Vendar pa v koprskem pristanišču zanikajo, da bi bile rezervacije vezane na spore z agencijskimi delavci – kot navajajo, se nanašajo na celotno poslovanje. "Kot izhaja iz objavljenega letnega poročila Skupine in družbe, predstavlja prikazana višina rezervacij skupno oblikovane ocene na ravni celotnega poslovanja družbe, povezane z vsemi prejetimi tožbenimi zahtevki oziroma morebitnimi odškodninami in ne zgolj s t. i. IPS zahtevki. Vsebine rezervacij podrobneje ne razkrivamo," so zapisali v odgovoru na naše vprašanje, na kaj se ta sredstva nanašajo.

Kot smo v preteklosti že poročali, ima Luka Koper, potem ko so sistem t. i. izvajalcev pristaniških storitev (IPS) ukinili, danes tristebrni sistem zaposlovanj – poleg rednih zaposlitev še agencijsko delo in najem zunanjega izvajalca storitev. V Luki Koper znova zanikajo, da bi bilo agencijsko delo kot model zaposlitve nezakonito. Kot poudarjajo, je z uvedbo novega poslovnega modela, družba odpravila razlike med agencijskimi in redno zaposlenimi delavci ter poenotila pravice in pogoje dela. 

V odgovoru na naše  vprašanje so zapisali, da so navedbe o neenakih pogojih agencijskega dela v primerjavi z zaposlitvijo pod Luko Koper, d. d. "neresnične in nepreverjene". "Z uvedbo novega poslovnega modela v letu 2019 je družba poenotila pravice in pogoje dela agencijskih delavcev in zaposlenih v Luki Koper, kot jih določa Podjetniška kolektivna pogodba, s tem pa odpravila morebitne sistemske razlike iz preteklosti in bistveno zmanjšala možnost nastanka novih sporov," še navajajo.

A vsi se s stališčem, da gre pri agencijskem delu za drugačen sistem od IPS, ne strinjajo – še več: da je to "izključno nova preobleka IPS sistema, kjer se dogajajo še slabše plačana opravljena dela na račun tega, da njihovi delodajalci v tretjem stebru kujejo dobre dobičke," je za TV Koper dejal Damjan Volf, predsednik Obalne sindikalne organizacije – KS 90. Kot poudarjajo sindikalni predstavniki, naj tudi način zaposlovanja prek agencijske dela ne bi bil zakonit, zato zahtevajo, da ga Luka Koper odpravi. Takšnih primerov naj bi bilo po navedbah "nekaj sto".

Vendar pa v Luki Koper trdijo, da naj bi šlo pri tožbenih zahtevkih večinoma za posamezne primere iz preteklega IPS sistema – podrobnejših podatkov o tem, koliko odškodnin je bilo doslej že prisojenih delavcem in kakšna je njihova skupna vrednost ter koliko postopkov je še vedno v teku, pa ne razkrivajo.

Kot so zapisali, "tožbeni zahtevki ne izhajajo iz istih predpostavk (kot tudi ne iz istih obdobij). Večinoma gre za zaposlitve v okviru nekdanjega IPS sistema in ne za agencijsko delo po novem poslovnem modelu. Gre za individualne primere, ki so v večini že zaključeni oz. so v zaključnih fazah reševanja. Drugih podrobnosti v tem trenutku ne moremo razkrivati."