PROTI POŽAROM NA KRASU Z UMETNO INTELIGENCO: Kako bo delovala digitalna platforma?

Trst

Da je čezmejno sodelovanje nujno potrebno, ko gre za požare, je nazorno pokazal najhujši požar v zgodovini Slovenije, ki je pred tremi leti pustošil na Krasu. V sklopu projekta Interreg Karst Firewall 5.0 (Kraški požarni zid 5.0), ki bo trajal dve leti, je v Sesljanu potekalo srečanje projektnih partnerjev. V nastanjanju je algoritem umetne inteligence, ki ugotavlja požarno ogroženost.

Projekt Interreg Karst Fierwall 5.0 je projekt inovativnega prilagajanja podnebnim spremembam na Krasu, spodbujanje požarne odpornosti s podporo industrije 5.0. Industrija 5.0 predstavlja povezovanje napredne tehnologije z ustvarjalnostjo, čustvi in človekovimi sposobnostmi, gre za sodelovanje med ljudmi in pametnimi stroji. Če industrija 4.0 predstavlja avtomatizacijo, je industrija 5.0 humanizacija, torej od pametnih tovarn k osebno prilagojeni proizvodnji, od interneta stvari k internetu čustev in etike, ko ne odločajo več stroji, ampak je tehnologija podpora človeku. Od fokusa na učinkovitosti sta pri industriji 5.0 v fokusu vrednota in trajnost.

Projekt Kraški požarni zid 5.0 se je začel sredi aprila lani in bo trajal do sredine aprila prihodnje leto. Vrednost projekta je 1.061.955,44 evra, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 849.564,34 evra. Gre za standardni projekt spodbujanja na prilagoditev podnebnim spremembam in preprečevanja tveganj pred nesrečami.

Gozdni požari na Krasu naj bi bili v veliki meri posledica podnebnih sprememb, so pokazale študije. Sedanje strategije gašenja in upravljanja požarov zato lahko postanejo vse manj učinkovite. Ker ima Kras čezmejno geografsko lego, je nujno potrebno spodbujati čezmejne sisteme upravljanja in vodenja, ki vključujejo obe državi. Cilj projekta je izboljšati dialog in sodelovanje med akterji na obeh straneh meje – od gasilskih enot, prostovoljcev, civilnih zaščit ter razviti učinkovit mehanizem, razvoj in uporabo inovativnih digitalnih sistemov kot so brezpilotna letala, satelitske slike in algoritmi umetne inteligence za napovedovanje.

Vodilni partner je Univerza IUAV Benetke, projektni partnerji pa Infordata Sistemi Srl, Občina Devin-Nabrežina, Občina Miren-Kostanjevica, Kulturno izobraževalno društvo Pina in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Pridruženi partnerji so Corpo Forestalne Regione FVG, GAL Carso – LAS Kras, Šolski center Srečka Kosovela Sežana Višja strokovna šola, Zavod za gozdove Slovenije, Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost – Gasilska enota Nova Gorica, Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje, Marucelli Omar Azienda Agricola ter Kmečka zveza.

Pri hitrem odkrivanju požarov naj bi bila v pomoč integrirana digitalna platforma, pri kateri algoritem na osnovi podatkov o požarih v zadnjih desetletjih prepozna pogoje, pri katerih je verjetnost požarov najvišja. Raziskave ZRS SAZU o požarih na Krasu so pokazale, da se jih je dve tretjini vnelo v 50-metrskem pasu oddaljenosti od cest, 14 odstotkov pa v enaki razdalji od železniške proge. Najbolj verjetno je, da zagori v času visokih temperatur, ko je padavin zelo malo, v krajih z južno oz. jugozahodno lego.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija