S tem zakonom bi dobili zdravstvene delavce brez zdravstvene izobrazbe, kar predstavlja veliko nevarnost, je na seji v imenu predlagateljev veta izpostavil Jožef Školč. Priznal je, da trenutna slaba regulacija področja psihoterapije povzroča veliko težav, zapletov in nesporazumov, a opomnil, da vsa najpomembnejša strokovna združenja rešitvam, ki jih prinaša zakon, nasprotujejo.

Prepričan je, da zakon ne ločuje med svetovanjem in zdravljenjem in na "preprost način opredeli psihoterapijo kot zdravstveno dejavnost". Standard za pridobitev psihoterapevtske licence je drugačen od standarda, ki ga morajo izpolniti psihiatri, klinični psihologi in pedopsihiatri, je opomnil.

"V zadnji fazi je državni zbor sprejel nekaj popravkov, vendar po naši oceni ne dovolj, da ne bi bilo treba opozoriti na probleme, ki bi jih ta zakon, če bo začel veljati, vnesel v naš prostor," je dejal Školč. Med razlogi za odložilni veto je izpostavil tudi, da zdravstvena blagajna nima zagotovljenih sredstev za uveljavljanje tega zakona.

Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar je medtem poudarila, da področje psihoterapije že obstaja, vendar ni regulirano, kar ogroža ranljive ljudi, ki iščejo pomoč. Ti ljudje nimajo nobene zaščite, saj psihoterapija trenutno ni zdravstvena dejavnost in za njih ne velja zakon o pacientovih pravicah.

"Zakon ni nastal zaradi reševanja dolgih čakalnih vrst v zdravstvu. Nastal je zaradi konkretne potrebe ljudi, ki se vključujejo v psihoterapevtske obravnave, pa ne dobijo tistega, kar jim je bilo obljubljeno," je poudarila.

Dodala je, da si na ministrstvu z novim zakonom prizadevajo psihoterapevte na primeren način vključiti v zdravstveni sistem. "Primeren način pomeni s temeljitim preverjanjem njihovega znanja in z zavezo k poklicnemu kodeksu," je dejala Humar. Zakon predvideva ustanovitev zbornice za psihoterapijo, sprejetje kodeksa, ki se ga bodo vsi psihoterapevti držali, predvideva pa tudi globe in sankcije. Zakon psihoterapevte prav tako obvezuje, da bolnika napotijo k psihologu, če prepoznajo, da ima psihično bolezen.

Več državnih svetnikov, ki veta ni podprlo, je v obrazložitvi glasu pojasnilo, da zakon prvič vzpostavlja pot za ureditev področja. Poudarili so, da pomoč potrebuje vedno več ljudi, zakon pa je dober korak za zagotovitev pomoči.