Evropski voditelji so sicer že dlje časa domnevali, da je to stališče Moskve, tokrat pa so to prvič slišali neposredno od Trumpa. Slednji je sicer v preteklih izjavah vztrajal pri trditvi, da si Putin iskreno želi miru. Po poročanju Wall Street Journala pa je ta klic pokazal nasprotno.

Bela hiša pogovora ni želela komentirati, namesto tega se je sklicevala na Trumpovo objavo na družbenih omrežjih, v kateri je zapisal: "Ton in duh pogovora sta bila odlična. Če ne bi bila, bi to zdaj povedal."

Čeprav se zdi, da je Trump sprejel dejstvo, da Putin trenutno ni pripravljen na mir, to ni privedlo do spremembe njegove politike v smeri, ki jo zagovarjajo evropski voditelji in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, da ZDA okrepijo pritisk na Rusijo.

Trump je v nedeljo, dan pred dve in polurnim pogovorom s Putinom, govoril z evropskimi voditelji. Takrat je, po navedbah virov, nakazal na možnost uvedbe sankcij, če Putin ne bo pristal na prekinitev ognja. Vendar je do ponedeljka spremenil stališče in na sankcije ni bil pripravljen. Namesto tega je izrazil željo po pogajanjih na nižji ravni med Rusijo in Ukrajino v Vatikanu, navaja Wall Street Journal.

V pogovoru med Trumpom in Putinom torej ni prišlo do dogovora o takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. Trumpov pogovor z evropskimi voditelji pa je predstavljal vrhunec evropske diplomatske ofenzive, ki se je začela približno deset dni prej, z namenom, da bi Trumpa spodbudili k močnejšemu pritisku na Moskvo.

Evropski voditelji so, čeprav niso dosegli sankcij ZDA zoper Rusijo, poudarili določen napredek. Proces je, pravijo, vsem, vključno s Trumpom, razjasnil, kje trenutno stoji Putin – ni pripravljen ustaviti vojne. Za evropske države je to hkrati pomenilo signal, da nadaljujejo s podporo Ukrajini.

Evropski voditelji verjamejo, da Trumpova administracija ne bo ustavila ameriškega izvoza orožja v Ukrajino, dokler Evropa ali sama Ukrajina nosita stroške, je še povedal vir za Wall Street Journal.