Pod okrašeno streho v kitajskem slogu na vhodu v ogromen kitajski tematski park v Moskvi je 19-letna študentka Aljona Ijevskaja opravljala domačo nalogo za fakulteto. Sredi paviljonov, obokanih mostov, ribnika in kipa Konfucija jo je prijatelj snemal, medtem ko je o parku navdušeno govorila – v mandarinščini, piše The New York Post.

Ijevskaja, študentka prvega letnika Moskovske mestne univerze, je povedala, da se je za učenje kitajščine odločila, ker verjame, da Kitajska hitro napreduje in da bo imela več priložnosti, če bo znala jezik. Podobne programe zdaj ponuja več moskovskih univerz.

"Veliko mladih si želi študirati na Kitajskem," je dejala. "Kitajska ponuja ogromno priložnosti. Zelo je kul in zelo hitro se razvija."

V državi, ki je še nedavno častila vse zahodno, se dogaja presenetljiv premik – Kitajska postaja zaželena in modna.

Na moskovskih ulicah so kitajski avtomobili vse pogostejši. Elita najema kitajske varuške, da bi se otroci zgodaj naučili govoriti kitajsko. Muzeji in kulturni centri se borijo za organizacijo kitajskih razstav in predstav.

"Zadnja tri leta so Rusom odprla oči: Vzhod ni več zgolj eksotična alternativa Evropi, ampak postaja glavni smerokaz za posel, turizem in študij," pravi Kirill V. Babaev, vodja Inštituta za Kitajsko in sodobno Azijo pri Ruski akademiji znanosti.

Od ruske invazije na Ukrajino je Kitajska postala javno najtesnejša zaveznica Kremlja, čeprav so nekateri uradniki še vedno previdni do njenih namenov. Kitajska je Rusiji zagotovila diplomatsko podporo in kupuje njeno nafto ter plin. Kitajski predsednik Xi Jinping se je s Putinom srečal v Kremlju in se pred kamerami toplo nasmihal. Kitajska prav tako dobavlja potrošniške izdelke, ki jih zaradi sankcij ni več mogoče kupiti na Zahodu.

Zaradi tega v Rusiji narašča prava manija za kitajskim blagom in kulturo. Javne šole, ki ponujajo kitajščino, so prepolne, jezik pa je postal stalnica tudi na tehničnih fakultetah. Po podatkih spletne strani za zaposlitve se število oglasov za delovna mesta, kjer zahtevajo znanje kitajščine, hitro povečuje.

Kitajski režiserji v ruskih gledališčih uprizarjajo drame po sodobnih kitajskih romanih. Moskovski muzej je aprila gostil veliko razstavo kitajske keramike in porcelana. Knjige o kitajski kulturi so v ospredju v knjigarnah.

Ob kitajskem novem letu je mestna oblast Moskve okrasila središče mesta z rdečimi lanternami in postavila velikanskega pando ob božično drevo poleg Rdečega trga. Mestna podzemna železnica je uvedla rdeč vlak s kitajsko tematiko in zemljevid v kitajščini. Na panojih in televiziji so predvajali najljubše fraze predsednika Xija – med njimi: "Okusna juha nastane iz različnih sestavin." Kitajske restavracije rastejo kot gobe po dežju.

Valentin Gogol, ustanovitelj podjetja, ki bogatejši sloj povezuje z varuškami, pravi, da komaj dohajajo povpraševanje po tistih, ki govorijo kitajsko. Plače zanje znašajo tudi do 5.000 dolarjev na mesec. Čeprav so angleško govoreče varuške še vedno najbolj iskane, so kitajske zdaj zamenjale francoske na drugem mestu.

"Danes ljudje na kitajščino gledajo kot na dopolnilo angleščini," pravi Gogol, čeprav se njegovo podjetje še vedno imenuje English Nanny.

Kitajski avtomobili so vse bolj viden simbol novega ruskega odnosa do Kitajske. Po podatkih Autostata je bilo lani v Rusiji prodanih več kot 900.000 vozil iz Kitajske – za primerjavo, leta 2021 jih je bilo le okoli 115.000.

Sergej Stillavin, radijski voditelj in avtor avtomobilskega bloga, je včasih potoval po Evropi, da bi testiral evropske avtomobile. Danes so na njegovem kanalu skoraj izključno kitajski.

"BMW je še vedno prestiž," pravi. "Ampak poznam ljudi, ki so Porsche zamenjali za Li Xiang," blagovno znamko, ki je zdaj zelo pogosta v Moskvi.

Čeprav zanimanje za kitajsko narašča, nostalgija po Zahodu ni povsem izginila. Vozniki kitajskih taksijev pravijo, da bi, če bi bile cene enake, še vedno raje izbrali nemški avtomobil. Na spletu krožijo tudi šaljivi posnetki o kitajskih avtomobilih. V enem od njih fant dekletu podari avto, ona pa razočarano pripomni: "Upam, da se šališ. S tem se ne bom vozila. To ni Porsche ali Mercedes."

Zahodna imena še vedno prevladujejo tudi v prestižnih moskovskih soseskah. Novi luksuzni kompleks se imenuje Knightsbridge Private Park, ne pa npr. Shanghai Gardens. Kitajska trgovina Ellassay je ena redkih, ki je nadomestila nekdanje zahodne butike v veleblagovnici GUM.

Aleksander Grek, urednik in oče petih otrok, pravi, da mlajša generacija Kitajsko vidi drugače. Starejši otroci so še vedno usmerjeni na Zahod, mlajši pa poznajo predvsem azijske vplive.

"Oni ne poznajo ničesar, kar je narejeno v ZDA," pove Grek. "Vse, kar jih obdaja, prihaja s Kitajske."

Njegova hči pri 14 letih tekoče govori kitajsko in bo naslednje poletje preživela na Kitajskem pri lokalni družini – podobno kot so otroci včasih hodili v Anglijo, da bi se naučili angleščine.

A heartwarming Chinese song was heard on the streets of Russia. It turns out that a group of young people in Russia gathered on the street to sing a Chinese song "I Can Love You or I Can Live Without You" for entertainment purposes. pic.twitter.com/ymRszm53HR

— Johannes Maria (@luo_yuehan) April 18, 2025

"Kitajska je zdaj naš edini prijatelj," pravi Grek in omenja tehnološka področja, kot so umetna inteligenca in sončna energija. "Postaja vodilna država na svetu."

Nekateri Rusi pa ostajajo skeptični. Strokovnjakinja za kitajsko jezikoslovje Julija Kuznecova pravi, da je včasih veljalo znanje kitajščine za eksotično, danes pa verjame, da bo trenutni val zanimanja izzvenel, ko se odnosi z Zahodom izboljšajo.

"V globini se ni nič spremenilo," pravi. "Kitajska je za Ruse še vedno tuja kultura. Celo arabski svet nam je bližje." Kot primer navede Dubaj, kamor množično potujejo Rusi.

"Evropa nam je še vedno najbližja," zaključi Kuznecova. "Povezuje nas skupna ali celo ista kultura."