Rutte želi, da članice Nata obrambi namenijo kar pet odstotkov BDP – kar je več kot dvakrat več od dosedanjega cilja iz leta 2014, ki je znašal dva odstotka. Po njegovem predlogu bi 3,5 odstotka namenili osnovnim vojaškim izdatkom, preostalih 1,5 odstotka pa naložbam v infrastrukturo, civilno obrambo in kibernetsko varnost.

Ta predlog prihaja v času vse večjih napetosti. Neuradna poročila, ki krožijo po družbenih omrežjih, nakazujejo, da naj bi ZDA s skrivnimi ali vojaškimi sredstvi onesposobile iranski jedrski program. Hkrati naj bi v eni od odprtih vojn – verjetno v Ukrajini – začasno vzpostavili premirje. Vse to ustvarja novo strateško realnost za NATO.

Ruttejevo prizadevanje je tesno usklajeno s Trumpovo dolgoletno zahtevo, da Evropejci sami prevzamejo večji del stroškov za svojo varnost. S tem želi pokazati, da zavezništvo ni oslabljeno, temveč močnejše kot kadarkoli prej – tudi finančno. Čeprav je leta 2014 ciljno vrednost dveh odstotkov doseglo le nekaj držav, naj bi jih do sredine leta 2025 ta prag doseglo že 23 od 32 članic.

Ruttejevo taktiko je mogoče razumeti tudi v luči zgodovine ameriško-iranskih odnosov. Trumpova odločitev iz leta 2018, da ZDA izstopijo iz iranskega jedrskega sporazuma (JCPOA), je pomenila prelom z dotedanjo diplomacijo. Nadaljevanje te politike so predstavljale prikrite operacije, kot je bil računalniški napad Stuxnet iz leta 2010, ki je močno prizadel iransko jedrsko infrastrukturo. Rutte zato dobro ve, da mora v svojem diplomatskem jeziku upoštevati tako ameriške interese kot strateške potrebe celotnega zavezništva.

Kritični trenutek bo prav vrh v Haagu, kjer naj bi voditelji formalizirali nov dogovor, kljub zadržkom nekaterih držav, kot sta Španija in Italija, ki opozarjata na težko gospodarsko breme. Toda stopnjevanje nevarnosti – od ruske vojne v Ukrajini do iranskih dejavnosti na Bližnjem vzhodu – je sprožilo nov val pripravljenosti.

Obenem se pojavljajo ugibanja, da bi lahko v prihodnosti prišlo do resne krize v Baltskih državah. Rutte in drugi opozarjajo, da obstaja tveganje, da bi Rusija pod pretvezo zaščite ruske manjšine izvedla vojaško posredovanje – na primer tako, da bi najprej zaustavila vlak na ozemlju Latvije ali Estonije, nato pa tja poslala vojake. V tem primeru bi NATO sprožil 5. člen pogodbe – načelo kolektivne obrambe – a vojna bi se lahko začela skoraj takoj in bi bila hibridne narave: s sabotažami, napadi na infrastrukturo in komunikacijske sisteme, tudi podmorske kable.

Just when you thought your jaw couldn't drop any further... Donald Trump releases a private message sent by NATO Sec General Mark Rutte - with a very big claim, and written, it would seem, in the most Trumpian language (NATO has confirmed to BBC it is genuine). What a world. pic.twitter.com/TZiB7MeLtr

— Mark Lowen (@marklowen) June 24, 2025

Nekateri evropski voditelji sicer še vedno upajo na mirno rešitev in verjamejo, da bi lahko skupna diplomacija ZDA, EU in Kitajske pripeljala do kompromisa – denimo s tem, da bi Ukrajina postala članica EU, proti Rusiji pa bi odpravili nekatere sankcije. Bloomberg ocenjuje, da bi to spodbudilo gospodarsko rast: v EU in Rusiji za približno 0,5 odstotka, globalno pa za 0,3 odstotka. A Evropa (še) ni pripravljena obnoviti starih vezi z Moskvo.

Medtem pa Rusija okrepi svoje obrambne položaje: posodablja jedrske zmogljivosti v Kaliningradu, gradi vojaško infrastrukturo na zahodu države in povečuje proizvodnjo orožja. ZDA in Evropa se na to odzivata s krepitvijo obrambe, podporo Ukrajini in novimi sankcijami.