Ameriškega predsednika Donalda Trumpa so pretekli konec tedna vprašali, ali bi razmislil o raketnih napadih na Venezuelo, da bi uničil kartele, za katere Bela hiša trdi, da tam delujejo. "Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Poglejte, Venezuela nam pošilja svoje člane tolp, svoje dilerje in drogo. To ni sprejemljivo," je sporočil.

Le dan pozneje je ameriška vojska uničila še eno venezuelsko plovilo, domnevno naloženo z drogo, ki je plulo čez južne Karibe. Trump je na Truth Socialu zapisal: "Bodite opozorjeni: če prevažate drogo, ki lahko ubije Američane, vas lovimo!"

To je bil že drugi tak primer v dveh tednih. Prvi se je zgodil 2. septembra, ko je Bela hiša objavila, da je bilo ubitih 11 narkoteroristov. Analitiki poudarjajo, da ZDA vojske niso uporabile na tako neposreden način v Latinski Ameriki že od leta 1989, ko je bil strmoglavljen panamski diktator Manuel Noriega.

Trenutno je ob obali Venezuele razporejenih osem ameriških vojaških ladij, medtem ko je deset letal F-35 nameščenih v Portoriku. Obrambni minister Pete Hegseth je nedavno obiskal bazo, da bi demonstriral moč. Po mnenju analitikov ima Trump zdaj vojaško infrastrukturo, ki bi mu omogočila širšo kampanjo letalskih napadov.

Politika brez jasne strategije

Kljub demonstraciji sile strokovnjaki opozarjajo, da Trump nima jasne in usklajene politike do Venezuele. Njegov pristop opisujejo kot mešanico nasprotujočih si impulzov. Po eni strani želi biti močan voditelj, ki disciplinira Latinsko Ameriko s carinami in grožnjami, po drugi strani pa pogajalec, ki je pripravljen na dogovore s predsednikom Nicolasom Madurom.

Februarja so pogajanja prinesla izpustitev šestih Američanov iz venezuelskih zaporov, julija pa še desetih. Istočasno je Trump uvedel 25-odstotne carine za države, ki kupujejo venezuelsko nafto, ter povečal nagrado za Madurovo aretacijo na 50 milijonov dolarjev.

Analitiki opozarjajo, da bi Venezuela lahko odgovorila z zavračanjem sprejema deportiranih državljanov iz ZDA ali z dodatnimi aretacijami Američanov v državi. Še pomembnejše pa je vprašanje, ali bodo ameriški napadi sploh zmanjšali pretok drog. Zgodovina namreč kaže, da podobne operacije v Kolumbiji, Mehiki in Peruju niso dolgoročno rešile problema.

Kot je za Telegraph povzel analitik Daniel DePetris, Trumpa ne zanimajo zgodovinski vzorci ali dosledna strategija – njegov cilj je pred kamerami pokazati odločnost in moč.