Na podjetje Arhej d.o.o. iz Sevnice, ki za Dars opravlja arheološke raziskave, smo naslovili več vprašanj, med drugim, kakšne vrste najdb so do zdaj našli in ali je zgodovinski pomen teh arheoloških izkopavanj takšen, da se zaradi tega zavlačuje celoten projekt izgradnje težko pričakovane Serminske obvoznice. Prav tako smo želeli izvedeti, kakšna je pogodbena vrednost arheoloških storitev, ki jih izvajajo za Dars. Odgovorov nismo prejeli.

Namesto tega nas je Matjaž Novšak, direktor podjetja Arhej in vodja arheoloških raziskav na Serminski vpadnici, povabil na ogled "na terenu", kjer bi nas seznanili "s historiatom serminskih odkritij" in predstavili "najpomembnejša tokratna in pretekla odkritja, širši dediščinski pomen posamičnih in kontekstualnih najdb".

Kot je še zapisal, "spoznali boste sam potek terenskih raziskav in lahko ocenili, ali in koliko je zaradi arheoloških raziskav gradnja serminske vpadnice upočasnjena." 

Ker novinar ni oseba, ki bi na terenu ocenjevala vpliv arheoloških raziskav na proces izgradnje Serminske vpadnice, smo njegovo povabilo zavrnili in ga ponovno zaprosili za posredovanje odgovorov na naša vprašanja.

Namesto tega nas je Novšak preusmeril na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in "krovnega naročnika DARS d.d.", obenem pa zapisal: "Že samo dejstvo, da v zadnjem mesecu nobeno od območij Serminske vpadnice ni predmet raziskav, negira namigovanja, da bi zaradi arheoloških ostalin na Serminu ali arheologov prihajalo do zastojev v cestnem prometu."

Vendar ne gre zgolj za "namigovanja".

Dejstvo je, da bi morala biti Serminska vpadnica - dvopasovna cesta v dolžini 1,4 kilometra, ki bo povezala razcep Sermin na stiku primorske avtoceste in obalne hitre ceste z območjem Luke Koper -  že pred leti končana in da so se arheološka izkopavanja ter astronomski stroški, povezani z njimi, omenjali, še preden so stekla gradbena dela. 

Dars je za pridobitev gradbenega dovoljenja za ta odsek - izvedbo del so ovrednotili na približno 9,4 milijona evrov z davkom - moral pridobiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Tega soglasja pa ne bi mogel pridobiti brez arheoloških raziskav, ki so bile že tedaj ocenjene na od 8 do 10 milijonov evrov - torej bistveno več kot sama gradnja ceste. Območje je bilo namreč na podlagi opravljenih sondaž ocenjeno kot arheološko območje na celotni trasi ceste, trajanje odkopavanj pa je bilo ocenjeno na najmanj poldrugo leto.

To potrjuje tudi Gašpar Gašpar Mišič, ki je bil v času, ko se je postavljala idejna zasnova za rešitev prometa v Luko Koper, državni sekretar v kabinetu tedanje predsednice vlade Alenka Bratušek. "Serminska vpadnica bi morala biti zgrajena že leta nazaj. Že takrat sem opozarjal, da na ta način ni mogoče uresničiti nobenega projekta. Jaz sem celo predlagal, da bi gradili cesto na viaduktu, na nasipu in da torej ne bi šli vse kopat, ker se mora potem cela površina arheološko raziskovati. Vendar je očitno prevladalo drugačno mnenje," navaja ter ob tem dodaja:

"Že takrat so se pojavljale za arheološke raziskave cifre okrog 12 milijonov z DDV. Ko pa sem govoril z arheologi, so mi potrdili, da bi realna vrednost lahko bila tudi desetkrat nižja, a so cene nastavili tako visoko, ker je bila priložnost."

Kot še poudarja, je arheološki proces na tem industrijskem območju upočasnil izgradnjo cestne infrastrukture. "Onemogočil je normalno funkcioniranje prometa; poglejte kaj se dogaja s kamioni, ko prihaja turistična sezona, ves promet iz in v Luko Koper je upočasnjen."

Kaj meni ob vnovični ustavitvi del? "Arheologi ne morejo biti vladarji sveta. Oddelati morajo svoje, skladno s pogodbo, kjer bi moralo biti jasno določeno, v kakšnem času se kaj naredi. Sicer se dogaja, da se skuša s temi arheološkimi raziskavami na gradbiščih maksimalno vleči. To je šlo čez vsako mejo," je kritičen Mišič. 

Čez mejo pa je šel tudi rok, v katerem Dars ni uspel ali želel odgovoriti na novinarska vprašanja, kljub temu da je kot državno podjetje k temu zakonsko zavezan. Že pred več kot mesecem dni smo na Darsovo Službo za komuniciranje naslovili vprašanja za aktualne informacije javnega značaja in do katerih ima javnost pravico - med drugim, kolikšna je pogodbena vrednost del arheoloških storitev na trasi Serminske vpadnice, na koliko so ovrednotena gradbena dela ta odsek ceste, ali se je trasa spreminjala glede na trditve Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da je območje na podlagi opravljenih sondaž ocenjeno kot eno najbogatejših arheoloških območij v Kopru ter kolikšen del današnje trase poteka čez to arheološko območje. Namesto jasnih odgovorov smo kljub večkratnemu posredovanju naleteli na molk.