'Sivkini zakoni' (v angl. 'lavender marriages') so dogovorjene poroke, kjer oba partnerja vnaprej vesta, kakšen je namen zveze, in se z njim strinjata. Zgodovinsko so jih pogosto sklepale osebe iz LGBT+ skupnosti, da bi prikrile svojo spolno usmerjenost in se zaščitile pred družbeno izključitvijo, izgubo kariere ali celo kazenskim pregonom. Danes pa takšne zveze niso omejene le na queer posameznike (queer je krovni pojem za ljudi, katerih spolna usmerjenost ali spolna identiteta odstopa od večine) – odločajo se zanje tudi ljudje, ki si želijo predvsem stabilnega partnerstva, delitve stroškov, davčnih olajšav ali pravne zaščite. Nekateri jih razumejo kot obliko sobivanja brez romantične ali telesne intimnosti, kar je posebej pomembno za tiste, ki spolnosti ne postavljajo v ospredje ali je sploh ne želijo.
'SIVKINI ZAKONI' ZNOVA V PORASTU: Zakaj se vse več ljudi odloča za zveze brez telesne intimnosti?
Trendi
Zgodovinsko so sivkini zakoni igrali pomembno vlogo v obdobjih, ko je bilo razkritje istospolne usmerjenosti nevarno in družbeno nesprejemljivo. V zlati dobi Hollywooda, med letoma 1930 in 1960, je veljal t. i. Hays Code, ki je prepovedoval prikazovanje "nemoralnosti" in od filmskih zvezd zahteval skrbno ohranjanje javne podobe. Zato so igralci, kot sta bila Rock Hudson in Katharine Cornell, sklepali zakone, ki so jim omogočali, da so v zasebnosti živeli svobodneje, hkrati pa navzven delovali "normalno" in družbeno sprejemljivo. Podobne govorice so krožile tudi o igralcu Rudolpu Valentinou. Takšne zveze niso bile nujno brez naklonjenosti – pogosto so pomenile varen prostor, zaščito in celo globoka prijateljstva.
Čeprav je danes družba na mnogih področjih bolj odprta in sprejemajoča, se veliko ljudi še vedno ne odloči za razkritje svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Razlogi za to so različni – od strahu pred družbeno izključenostjo, stigmo v verskih skupnostih in kulturnih okoljih, do pritiskov družine in širše skupnosti. V nekaterih državah pa je nevarnost še precej večja, saj biti odkrito queer tam pomeni tvegati izgubo službe, preganjanje, fizično nasilje ali celo zaporno kazen. Zaradi teh pritiskov se številni odločijo, da svoje identitete ne razkrijejo javno, ali pa iščejo pragmatične oblike partnerstev, kot so sivkini zakoni, ki jim navzven omogočajo občutek varnosti in družbene sprejetosti.
Poleg vprašanja varnosti danes pomembno vlogo igra tudi ekonomija. Strokovnjak za spol in spolnost Edward Reese opozarja, da so številni mladi odrasli in pripadniki generacije Z zaradi vse višjih življenjskih stroškov prisiljeni iskati praktične rešitve. Sivkini zakoni v takih primerih niso nujno povezani s prikrivanjem spolne usmerjenosti, temveč lahko prinašajo zelo konkretne koristi – od delitve stroškov stanovanja in vsakodnevnih izdatkov do davčnih olajšav in pravne zaščite, ki jo zakon nudi partnerjem.
Takšne zveze so lahko rešitev tudi za sivo- ali aseksualne posameznike. To so ljudje, ki jim romantična ali spolna intimnost ni pomembna ali pa je sploh ne želijo. Namesto tega si želijo stabilnega partnerstva, v katerem prevladujejo bližina, zaupanje in medsebojna podpora. V takšnih odnosih ne gre za zaljubljenost ali spolno privlačnost, temveč za skupno življenje, delitev obveznosti in občutek varnosti, piše VICE.