Tako je bilo včeraj dopoldne nebo nad slovensko Istro posejano z belimi letalskimi sledmi.

Kaj so te bele črte, ki ne izginejo?

V zadnjih letih so skrivnostne bele sledi, ki jih za sabo na nebu puščajo reaktivna letala, vzbudile veliko pozornosti in burile duhove tako pri širši javnosti kot tudi pri pristaših teorij zarote. Ti trdijo, da gre za t. i. chemtraile – kemične sledi, ki naj bi bile namenoma onesnažene z dodatnimi kemikalijami z nejasnim namenom, kot je vplivanje na podnebje ali celo na človeštvo. Meteorologi in strokovnjaki pa opozarjajo, da so to zgolj običajni kondenzacijski trakovi (contraili), ki nastanejo zaradi naravnih fizikalnih procesov v ozračju.

Zakaj sledi reaktivnih letal niso vedno enake?

Po besedah meteorologa Branka Gregorčiča iz Arsa, reaktivna letala letijo na višinah med 10 in 14 kilometrov, kjer je temperatura zraka običajno med -45 in -55 stopinj Celzija. Pri izgorevanju letalskega goriva, kot je kerozin, nastajajo vodna para, ogljikov dioksid, dušikovi oksidi in delci nečistoč. Iz enega kilograma kerozina (C12H26) v procesu izgorevanja nastane 1,38 kilograma H2O in 3,1 kilograma CO2. Za vsako sekundo leta pa veliko potniško letalo porabi približno dva kilograma goriva. Vroč izpuh, ki vsebuje tudi drobne delce in vodno paro, se pomeša s hladnejšim okoliškim zrakom, kjer se zaradi omejene zmožnosti sprejemanja vodne pare začne kondenzacija in tvorba ledenih kristalov.

"Fizikalno ozadje nastanka teh belih sledi je zelo podobno nastanku oblaka nad hribom – ko se vlažen zrak ohladi, se vodna para kondenzira. Če je vlage več, sledi vztrajajo dlje in se širijo, če je zrak suh, pa hitro izginejo," je pojasnil Gregorčič.

Višina leta, razlike v temperaturi in predvsem relativna vlažnost zraka na posameznih višinah pojasnjujejo, zakaj so sledi različnih letal lahko zelo različne, tudi če letijo istočasno v isti regiji. Ponavadi je več vlage v ozračju kakšen dan ali dva pred prihodom vremenske motnje, zato so tudi sledi letal takrat bolj opazne.

Kondenzacija ali prikrito zapraševanje?

Beseda 'chemtrail' je skovanka iz angleških izrazov 'chemical' (kemikalija) in 'trail' (sled). Pristaši teorije zarote verjamejo, da so ti chemtraili nekaj povsem drugega kot navadni kondenzacijski trakovi, saj da naj bi v njih bile skrite dodatne kemikalije, ki naj bi bile razpršene z namenom manipulacije vremena, zmanjševanja prebivalstva ali celo kot kemično-biološko orožje.

Znanost proti teorijam zarote

Vendar pa strokovna meteorološka srenja po vsem svetu soglaša, da ni nobenih znanstvenih dokazov za obstoj posebnih kemičnih sledi, ločenih od navadnih kondenzacijskih sledi.

"Ni znanstvene študije, ki bi potrdila, da je kemična sestava teh sledov drugačna od običajnih. Kondenzacijske sledi nastajajo zaradi fizikalnih procesov izgorevanja kerozina in interakcije z ozračjem. Čeprav kerozin ni popolnoma čist, to ne pomeni, da se v ozračje izpuščajo dodatne kemikalije, kot trdijo nekateri," je pojasnil Gregorčič.

Gregorčič nam je povedal, da na Arso problematiko letalskih sledi redno spremljajo. Zanimanje za to temo obstaja tudi na mednarodnem nivoju – v ZDA so začeli preučevati vprašanje že pred letom 2000, v Evropskem parlamentu pa je bila prvič sprožena leta 2007, nato pa ponovno v letih 2009, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 in 2017.

"Poudarjamo, da t. i. 'teorija zarote' enostavno ne zdrži kritične presoje," je še dejal.