V intervjuju za Newsweek je razkril, da je njegova edina denarna podpora skromna pokojnina v višini 18.000 dinarjev, od katere je moral plačevati celo preživnino hčerki. Živel je brez ogrevanja, jedel le en obrok na dan, se vozil z avtobusom in se zanašal na pomoč prijateljev in znancev. "Ampak, kot da bi koga brigalo, zakaj zdaj živim kot pes," je Broz povedal za Newsweek.

Joška je bil štirikrat poročen in štirikrat ločen, ena izmed bivših žena pa naj bi prodala vse, kar sta imela. Po lastnih besedah mu od Tita ni ostalo nič, razen priimka, saj je beograjsko sodišče leta 2016 odločilo, da potomcem maršala Tita ne pripada nobena dediščina.

V svojem življenju je deloval kot policist, lastnik restavracije in politik. Bil je ustanovitelj in član majhne neokomunistične stranke ter zagrizen zagovornik Titove ideologije. Kot policist je sodeloval pri logistiki Titovega pogreba, ki se ga je udeležilo veliko svetovnih voditeljev. Dedka je nazadnje videl tik pred njegovo smrtjo v ljubljanski bolnišnici.

Do konca življenja je branil Titovo zapuščino, socializem in vrednote nekdanje Jugoslavije. Menil je, da je bil sistem tistega časa bolj pravičen, z brezplačnim šolstvom, zdravstvom in večjo socialno varnostjo, kot danes. Očitno razočaran nad razpadom Jugoslavije je Joška trdil, da je njegov dedek proti koncu življenja sam spoznal, da je ustava iz leta 1974 spodbudila razkroj države. "Iz ene države smo ustvarili osem manjših in vse se je sesulo – to je bila njegova največja napaka," je Joška povzel Titove besede.

Kljub težkemu življenju in pomanjkanju materialnih dobrin je Joška Broz do zadnjega ostal zvest idealom svojega slavnega deda.