Zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega člena, ki se nanaša na možnost izvršbe na denarno socialno pomoč, je vložil tudi Varuh človekovih pravic. Pri Varuhu so prav tako potrdili, da so odločitev ustavnega sodišča prejeli.

Ustavno sodišče je v svoji odločitvi zapisalo, da takrat, kadar odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo začasno izvrševanje predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z ustavo. Ko odloča o začasnem zadržanju, je njegova presoja omejena na oceno možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v navedenih primerih, so zapisali v sklepu, sprejetem v četrtek.

Možnost nastanka škodljivih posledic nadaljnjega učinkovanja izpodbijane določbe je po njihovem mnenju mogoče prepoznati že zato, ker je denarna socialna pomoč zakonsko opredeljena kot socialnovarstveni prejemek, namenjen posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Kot so spomnili, 4. člen zakona o socialnovarstvenih prejemkih določa, da se z denarno socialno pomočjo upravičencu zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

Tudi iz 6. člena zakona o socialnovarstvenih prejemkih po ugotovitvah sodišča izhaja, da ima pravico do denarne socialne pomoči, kdor si sam denimo z delom in s pravicami iz dela ne more zagotoviti preživetja. Denarna socialna pomoč je torej prejemek, ki ga posameznik potrebuje za zagotovitev svojih najbolj osnovnih življenjskih potreb, so povzeli. Glede na opisani namen denarne socialne pomoči po njihovem mnenju ni mogoče slediti navedbam DZ, da poseg v denarno socialno pomoč pomeni zgolj poseg v denarni prejemek. Sklep so sprejeli z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič.