Veronika ne živi kot večina krav. Njen lastnik, Vitkar Vigele, jo ima za hišnega ljubljenčka. Prosto se giblje po travniku, ni vključena v mlečno ali mesno proizvodnjo in uživa življenje, ki je za govedo vse prej kot običajno. Tako kot mnogi hišni ljubljenčki obožuje božanje in praskanje po hrbtu. Če ljudi ni v bližini, si pomaga sama s palico, krtačo ali celo starimi grabljami, piše Deutsche Welle.

Prav to je postalo prelomno. Veronika je prva znanstveno dokumentirana krava, pri kateri so raziskovalci potrdili uporabo predmetov kot orodja na lastnem telesu. Še več: znala jih je uporabljati na različne načine, odvisno od potrebe, kar znanstveniki imenujejo večnamenska uporaba orodja. Takšno vedenje so doslej v naravi zanesljivo potrdili le pri šimpanzih, ter seveda pri ljudeh.

Raziskavo sta vodila Alice Auersperg, strokovnjakinja za vedenje živali in kognitivne inovacije, ter Antonio Osuna-Mascaro z Univerze za veterinarsko medicino na Dunaju. Njune ugotovitve so bile objavljene v ugledni znanstveni reviji Current Biology.

Krava ali umetna inteligenca?

Zgodba se je začela s posnetkom, ki je zaokrožil med raziskovalci: na njem je bila videti krava, ki si s starimi grabljami praska hrbet. V času, ko so ponaredki in videi, ustvarjeni z umetno inteligenco, vse pogostejši, je bila previdnost nujna.

"Anekdotam ne moremo preprosto verjeti," je poudarila Auerspergova. "Posnetek je lahko ponarejen ali pa gre za naučeno, izjemno dresirano vedenje." Zato sta se raziskovalca odpravila v Nötsch, da bi Veroniko videla na lastne oči.

Hitro se je izkazalo, da je krava povsem resnična. Ko zagleda svojega lastnika, ga glasno pozdravi z mukanjem, njena navezanost na ljudi pa je očitna. Po nekaj dneh opazovanj se je Auerspergova vrnila na Dunaj, Osuna-Mascaro pa je v vasi ostal več tednov in izvedel kar 70 poskusov.

Krtača kot večnamensko orodje

V eksperimentih je Veroniki ponujal navadno talno krtačo. Krava jo je dosledno uporabljala presenetljivo premišljeno. Vlaknasti del krtače je izbrala približno dva in pol krat pogosteje kot ročaj ter ga uporabljala za dolge, široke gibe po hrbtu in zadnjem delu telesa.

A ročaj ni bil napaka. Uporabljala ga je namenoma, kadar je želela doseči bolj občutljive predele, kot so vime, trebuh ali popkovna kožna resa. Takrat je spremenila tudi gibanje: namesto vlečenja je z orodjem bolj zbadala in pritiskala. Raziskovalci so s tem potrdili, da Veronika ni zgolj ponavljala naučenega giba, temveč je orodje prilagajala namenu.

Ali smo krave močno podcenili?

Zakaj takšnega vedenja pri kravah doslej niso zaznali? Po mnenju raziskovalcev je razlog preprost, saj znanost kravam ni posvečala veliko pozornosti.

"Ne gre za eksotično vrsto, pri kateri bi pričakovali uporabo orodja," je za Deutsche Welle povedala Auerspergova. "Krave so udomačene že približno 10.000 let, so povsod okoli nas in pogosto jih imamo za ‘neumne’, ker jih obravnavamo kot živino."

Vendar Veronikino vedenje kaže, da so te predstave morda povsem napačne. Raziskovalca ne verjameta, da je Veronika edinstven genij. Ključno naj bi bilo njeno življenjsko okolje: dolgo življenje, bogato okolje z različnimi predmeti in odnos, ki ni omejen na produktivnost.

Večina krav takšnih razmer nikoli ne doživi. Krave za meso običajno živijo le eno do dve leti, mlečne krave štiri do šest let. Veronika jih ima trinajst. Njen lastnik pravi, da je potrebovala leta, da je izpopolnila uporabo palic in krtač.

Naravna življenjska doba goveda sicer znaša med 15 in 30 let. Rekorderka, slavna Velika Berta iz Irske, je dočakala skoraj 49 let. Razkorak med naravnim življenjem in industrijsko rejo je ogromen, prav zaradi tega morda v tem tiči razlog, zakaj določenih kognitivnih sposobnosti pri kravah sploh ne opazimo.

"Nimamo nobenega dokaza, da so krave neumne živali," poudarja Auerspergova. "To, da teh sposobnosti prej nismo zaznali, je morda predvsem posledica tega, kako ravnamo z njimi."