Po navedbah več virov iz danskega političnega in vojaškega vrha so januarja na Grenlandijo napotili dodatne enote, ki naj bi bile pripravljene ukrepati v primeru vojaške eskalacije. Med drugim naj bi vojaki razmišljali o tem, da bi onesposobili letališki infrastrukturi v Nuuku in Kangerlussuaqu, s čimer bi preprečili morebitno pristajanje ameriških vojaških letal.

Na Danskem situacije ne ignorirajo

Danske oblasti uradno informacij niso komentirale, je pa neimenovani visoki uradnik za BBC potrdil, da je bil z operacijo seznanjen le omejen krog ljudi. Po poročanju Financial Timesa naj bi navedbe potrdila tudi dva evropska diplomata.

Poročilo razkriva tudi, da so na otok dostavili zaloge krvi, kar kaže na resnost priprav na morebitni oboroženi spopad. Kopenhagen naj bi hkrati zaprosil Pariz in Berlin za politično podporo ter okrepil sodelovanje z evropskimi zavezniki na severu.

Po akciji v Venezueli je strah še večji

Napetosti so se še zaostrile po januarski ameriški operaciji v Venezueli, ko so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je kmalu zatem ponovno poudaril, da je Grenlandija ključna za nacionalno varnost ZDA, in namignil na ukrepanje v bližnji prihodnosti.

Kot odgovor so na Grenlandijo poleg danskih prispeli tudi vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske. Francija je napovedala dodatno vojaško okrepitev, vključno z ladjami in letalstvom, medtem ko so danske sile okrepile nadzor v severnem Atlantiku.

Uradno je bila okrepitev predstavljena kot del vojaških vaj z imenom Operacija Arktična vzdržljivost, vendar viri navajajo, da je bil dejanski namen priprava na morebitni konflikt z ZDA. Danska naj bi bila pripravljena tudi na vojaški odpor v primeru invazije, poročanje danskih medijev povzema net.hr..

Napetosti so se proti koncu januarja nekoliko umirile, ko je Trump izjavil, da ZDA ne bodo uporabile sile in da si želijo pogajanj.