Kot ugotavlja ta teden objavljena analiza, trenutna gibanja na trgu dela odražajo položaj gospodarstva in tudi vpliv neugodnih demografskih gibanj, ki se kažejo v nizki stopnji brezposelnosti, pomanjkanju delovne sile in povečanju števila delovno aktivnih, predvsem na račun tujih državljanov. Število slovenskih državljanov, ki se prvič vključujejo na trg dela, je vsaj od leta 2019 nižje od števila oseb, ki se upokojujejo, pa tudi od potreb.

Avtorji analize ocenjujejo, da se bo v srednjeročnem obdobju - med letoma 2025 in 2029 - ustvarjanje novih delovnih mest nadaljevalo, med letoma 2030 in 2039 pa bo večina prostih delovnih mest nadomestne narave, šlo bo namreč predvsem za nadomeščanje delavcev, ki se bodo upokojevali.

V obdobju 2025-2039 bo v povprečju 28.000 prostih delovnih mest, v obdobju 2030-2039 pa se bo njihovo število znižalo na 24.000.

Glede na neugodne demografske projekcije, ki predvidevajo nadaljnje zmanjševanje števila delovno sposobnih prebivalcev Slovenije, se bodo nova delovna mesta srednjeročno verjetno polnila s tujimi delavci. Zaradi tega bi se lahko delež tujih delavcev do leta 2030 z lanskih 16 odstotkov povečal na 26 odstotkov.

Glede na napoved bo največ prostih delovnih mest v srednjeročnem obdobju za strokovnjake za vzgojo in izobraževanje, zdravstvene strokovnjake, kovinarje ter strojne mehanike. Približno 47 odstotkov ustvarjenih prostih delovnih mest bo za srednješolsko izobražen kader, medtem ko jih bo 43 odstotkov za delavce s terciarno izobrazbo.

V celotnem obdobju napovedi bodo zelena in ozelenitvena prosta delovna mesta predstavljala približno 40 odstotkov vseh prostih delovnih mest. Skupni delež prostih delovnih mest, ki se nanašajo na digitalna znanja, bo ostal okoli 54-odstoten, pri čemer pa se bosta deleža digitalnih in digitalno podprtih prostih delovnih mest nekoliko povečala, navaja analiza.

V srednjeročnem obdobju, med letoma 2025 in 2029, bo povprečno letno povpraševanje po delovni sili pri okoli 23.600 osebah in bo presegalo ponudbo, ki bo pri okoli 18.400 osebah.

Glede na ugotovitve raziskovalcev bo najbolj primanjkovalo univerzitetno izobraženih kadrov, pomanjkanje pa bo vezano na delovna mesta, ki jih bo težje zapolniti s tujimi delavci zaradi potrebnega znanja slovenskega jezika in potrebnih specifičnih znanj. Med prvimi bodo učitelji in vzgojitelji, ki naj bi jih primanjkovalo okoli 1470 na leto oziroma 3,4-krat več, kot bo znašala ponudba, med drugimi pa zdravniki, katerih manko je ocenjen na 1040 letno, kar je petkrat več, kot bo znašala ponudba.

Pomanjkanje bo ponekod tudi posledica nizke konkurenčnosti Slovenije na področju plač v primerjavi z drugimi državami EU, to pa je povezano z visoko obdavčitvijo plač, piše v analizi.

"Iz napovedi potreb trga dela je razvidno, da se bodo izzivi pomanjkanja delovne sile, vključno z neskladji med ponudbo in povpraševanjem, v prihodnje še poglobili ter bodo omejevali gospodarsko rast, zadovoljstvo državljanov s storitvami in konkurenčnost gospodarstva," so izsledke analize še povzeli avtorji.