"Z malo več časa lahko brez težav ODPREMO HORMUŠKO OŽINO, VZAMEMO NAFTO IN BAJNO ZASLUŽIMO," je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump in dodal, da bi bil to lahko "naftni vrelec" za ves svet.

Hormuška ožina je pomembna svetovna pot za prevoz nafte in plina, pa tudi gnojil in drugih dobrin, ki jih države izvažajo prek Perzijskega zaliva. Zaradi skoraj popolnega zaprtja ožine so cene energentov in drugih dobrin od 28. februarja, ko sta ZDA in Izrael napadla Iran, po vsem svetu močno poskočile.

Dlje kot bo promet skozi Hormuško ožino oviran, hujše bodo posledice za svetovno gospodarstvo, kot so v zadnjih tednih posvarili številni strokovnjaki.

Zunanji ministri približno 40 držav so v četrtek na zasedanju prek videopovezave, ki ga je vodila britanska ministrica Yvette Cooper, razpravljali o možnostih za ponovno odprtje Hormuške ožine. Številne države, tudi Slovenija, so izrazile pripravljenost prispevati k zagotavljanju varnosti v ožini.

Trump je pred tem v sredo znova pozval države, ki so odvisne od nafte, ki potuje skozi ožino, naj se opogumijo in same zavzamejo to pomorsko pot.

Iranska revolucionarna garda pa je prav tako v sredo sporočila, da Hormuška ožina ostaja zaprta za sovražna plovila. Iranske oblasti sicer ladjam in tankerjem iz določenih držav, ki jih ne vidijo kot sovražne, kot so denimo Kitajska, Indija, Filipini in Malezija, ob predhodnem usklajevanju dovoljujejo prečkanje ožine.

Večina tranzita prek ožine, opravljenega od 1. marca, so predstavljale ladje, ki so prihajale iz Irana ali so bile vanj namenjene. Nekatere so bile povezane z Združenimi arabskimi emirati, Indijo, Kitajsko ali Savdsko Arabijo.

Število ladijskih prevozov skozi Hormuško ožino naj bi se v zadnjih dneh nekoliko povečalo, danes jo je prečkala kontejnerska ladja Kribi, ki pluje pod zastavo Malte, a je v lasti francoske družbe CMA CGM. Prvič po zaprtju je ožino danes prečkal tudi japonski tanker z utekočinjenim zemeljskim plinom.